Na izbiro oblike strehe in kritine vse bolj vplivajo vremenske razmere. Klasična slovenska streha je strma dvokapnica, ki je pokrita z opečno kritino. Vse bolj se uveljavljajo ravne strehe, sodobni materiali in kakovostna izvedba pa omogočajo, da so trajno tesne. So pa tudi cenejše od klasičnih.
Streha mora preprečiti zunanjim dejavnikom vplivanje na stavbo, njena izvedba pa je odvisna od tega, ali je pod njo podstrešno stanovanje ali zgolj neogrevano podstrešje. Na izbiro strehe vse bolj vplivajo tudi vse bolj ekstremne vremenske razmere. Poznavalci ocenjujejo, da je najboljša in najbolj varna zelena streha, ki ji ne škodujeta niti toča niti veter, pri čemer je lahko ravna ali pod naklonom.
Če se odločimo za klasično kritino, je povsod tam, kjer obstaja nevarnost toče, pod njo treba položiti tudi rezervno kritino. Če toča razbije zgornjo kritino, nam s tem voda ne teče v hišo. Proti toči pa so najbolj odporne železna streha ali deske na špirovcih.
Večina streh v Sloveniji je sicer še vedno tradicionalne oblike – gre za strme dvokapnice z negorljivimi kritinami, pod njimi pa so v zadnjem času namesto hladnih podstreh izdelani mansardni prostori. Na strmih strehah se pojavlja vedno več frčad in strešnih oken, zato je izvedba sodobnih streh zahtevnejša.
Med streho in stenami mora biti dovolj izolacije
Če je pod streho bivalno stanovanje, mora streho in stene ločevati vsaj 40 centimetrov strešne izolacije. Če se okoli kapne lege ali na špici zid pozida, nastane toplotni most in posledično plesen na zidovih. Strešna izolacija se mora prek zidu in okoli kapne lege v špicah združiti s fasadno izolacijo. Da je to mogoče, mora biti špica 40 centimetrov nižja od zgornjega špirovca.
Poznavalci tako za običajne stavbe predlagajo 40 centimetrov izolacije v strehi, spodaj parno oviro, ki mora biti zalepljena na stene, nad izolacijo sledi prezračevalni sloj, rezervna kritina, na vrhu pa še glavna kritina. Predvsem je treba poskrbeti, da vlaga iz hiše nemoteno prehaja v ozračje. Streha nad ogrevanimi prostori mora nuditi zaščito pred padavinami in preprečevati toplotne izgube ali dobitke, zato morajo biti sloji iz raznih materialov sestavljeni v pravilnem zaporedju tako, da vlaga ne more kondenzirati v področju toplotne izolacije. Da bo streha ustrezno opravljala svojo nalogo, so ključni pravilno načrtovani in izvedeni detajli odvoda vode.
Pestra izbira kritine
Izbira kritine je odvisna od podnebnih pogojev. Pri običajnih stanovanjskih stavbah s strmimi strehami se je v naših krajih skozi desetletja dokazala opečna kritina. So pa lahko strešne kritine tudi iz drugih materialov: betonskih strešnikov, pločevinastih in vlakno cementnih plošč, bitumna, umetnih mas, gume … Naravni materiali, kot so les, kamen ali slama se uporabljajo manj pogosto. Poleg opečne kritine se najpogosteje uporabljata bobrovec in zareznik, na Primorskem pa korci.
Nekoliko cenejša je betonska kritina; njena pričakovana doba trajanja pa znaša 30 let. Vse bolj prisotna je tudi kovinska kritina. Njena doba trajanja je odvisna od uporabljenega materiala in od vrste zaščite in lahko traja od 15 do 40 let. Po besedah strokovnjakov so najcenejše vlakno-cementne plošče, ki pa imajo pričakovano dobo trajanja 20 let. Enako dobo uporabe imajo tudi bitumenske skodle, ki so primerne za razgibane strehe, so pa zelo zahtevne za montažo.
Obliko strehe in izbiro kritine običajno določajo tudi vremenski pogoji. V krajih, kjer so pričakovane snežne padavine, so strehe bolj strme. V vetrovnih pokrajinah je težka streha, kot so na primer korci, primernejša od lahke, kot je kritina iz vlakno-cementnih plošč ali kovine. Pri tem velja dodati, da teža kritine le minimalno vpliva na potrebno nosilnost ostrešja; največji vpliv na ostrešje imata veter in debelina snežne odeje. Kritina mora biti tudi usklajena z naklonom strehe.
Ravne strehe vse pogostejše
Pri večjih stavbah, zlasti trgovskih in poslovnih, pa so najprimernejše ravne strehe. Pri tem poznavalci pravijo, da sodobne ravne strehe, pri katerih je hidroizolacija vgrajena med dva sloja toplotne izolacije, lahko dosegajo enako trajnost kot druge stavbe, in sicer več kot 60 let. So pa ravne strehe tudi pri stanovanjskih stavbah vse pogostejše, saj so današnji materiali zelo kakovostni in odporni, izvajalci ravnih streh pa primerno opremljeni s tehnologijo, znanjem in izkušnjami. So pa takšne strehe cenejše od klasičnih, saj naložba v ostrešje ni potrebna.
Sloji strehe si morajo slediti v pravilnem zaporedju
Strokovnjaki pravijo, da si morajo pri gradnji strme tople strehe sloji slediti v pravilnem zaporedju. Z notranje strani si sledijo vidna obloga, parna ovira ali zapora z lepljenimi stiki, toplotna izolacija pod in med špirovci, paroprepustna vodotesna folija, prezračevana plast za odvod vlage in toplote ter kritina. Če parna ovira ni ustrezna, se toplotna izolacija navlaži in uniči leseno konstrukcijo. Zelo pomembno je tudi, da imajo vsi materiali vsaj tako dolgo dobo uporabnosti kot kritina. Streha naj bo čim bolj preprosta, saj je vsak preboj za dimnik, zračnik ali okno potencialno mesto zamakanja.
Gradnjo je treba prepustiti strokovnjakom
Gradnja strehe mora biti opravljena strokovno, strokovnjakom je treba prepustiti tudi nadzor nad njo. Osnova je projekt, v katerem mora arhitekt določiti potrebne detajle in narediti popis, na osnovi katerega se izbere izvajalca. Tega določite na osnovi več ponudb, ob tem preverite reference posameznih ponudnikov, z izbranim pa sklenite pisno pogodbo o izvedbi, pri čemer se izogibajte avansom. Vsi vgrajeni materiali morajo biti kakovostni, dosegati deklarirane lastnosti in biti pravilno vgrajeni.
