Optimalne učinke prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka lahko dosežemo le s centralnimi prezračevalni sistemi.
Pod pojmom lokalni rekuperator največkrat mislimo na enocevno lokalno prezračevalno enoto z vračanjem toplote odpadnega zraka. Gre za majhno prezračevalno enoto, nameščeno v zunanji zid objekta, ki deluje samostojno znotraj posameznega prostora. Enocevni lokalni rekuperator za svoje delovanje uporablja en reverzibilni ventilator, ki zrak izmenično dovaja in odvaja iz prostora skozi isto odprtino v zidu. Taka oblika prezračevanja se največkrat prodaja kot idealna za sanacije starih objektov, naknadno vgradnjo v že vseljena stanovanja in zaradi navidezne enostavnosti vgradnje vse več tudi za novogradnje. Pa je to res optimalna rešitev ali le dobro izkoriščen marketinški adut?
Prešibki, da bi dobro opravili svojo nalogo
Za odgovor na to vprašanje je potreben nekoliko bližji vpogled v njegov način delovanja.
Reverzibilni aksialni ventilator zagotavlja izmenični pretok zraka (60–70 z dovoda in 60–70 z odvoda), žal pa ne zmore premagati večji tlačni padec. Tako se ventilator hitreje vrti v smeri lažjega pretoka in počasneje v nasprotni smeri (v primeru vetra, večje temperaturne razlike med prostorom in zunanjostjo).
Kratek cikel izmeničnega delovanja predstavlja optimalen čas, ki je potreben, da prenosnik privzame kar največ toplote iz odpadnega zraka za ogrevanje hladnejšega zunanjega zraka (pozimi). Hkrati ta kratki časovni interval omejuje širjenje svežega zraka v prostor. Pri večjih prostorih je tako učinkovitost precej slabša in je treba uporabiti več enot. Obenem izmenično delovanje onemogoča tovrstnim napravam vgradnjo v obremenjene prostore (kopalnice, sanitarije …), saj bi v ciklu dovoda razširjali vonjave in vlago v sosednje čiste prostore.
Kapaciteta prezračevanja, ki se navaja za lokalne rekuperatorje, je navedena kot skupni pretok in znaša običajno 35–50 m3/h. Zaradi izmeničnega delovanja je le polovico te vrednosti sveži zrak. Tako je največja količina svežega zraka, ki ga naprava dovede v prostor, manjša od 30 m3/h in tako ne zadošča potrebam niti ene osebe znotraj prostora, kot to predvideva Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji.
Zmanjševanje hrupnosti na račun učinkovitosti delovanja
Ena glavnih pomanjkljivosti lokalnih rekuperatorjev je njihova hrupnost, ki jo proizvajalci pogosto skrijejo v tihi režim obratovanja. To na žalost pomeni samo zmanjšanje pretoka, ki je že tako podhranjen. Uporabniki pogosto poročajo, da ponoči zaradi hrupnosti napravo ugasnejo ali jo pustijo delovati na minimumu. Tako se kakovost zraka drastično poslabša.
Enocevni lokalni rekuperatorji so v bistvu razvlaževalne enote
Vsa učinkovitost, ki lokalnemu rekuperatorju ostane, je zniževanje vlage v prostorih, kjer je potrebno le konstantno delovanje. Enak učinek dosežemo tudi ob stalni uporabi radialnega ventilatorja v kopalnici (podtlačno prezračevanje) in majhni odprtini v zunanji zid v čistih prostorih pri precej manjših gradbenih posegih in drastično nižji ceni.
Pravilneje bi torej bilo, da bi enocevne lokalne rekuperatorje obravnavali kot razvlaževalne enote in ne kot prezračevalne, saj na celovito kakovost zraka v zaprtih bivalnih prostorih nimajo niti približno takega vpliva kot centralni prezračevalni sistemi. Ti zaradi ustreznih količin izmenjanega zraka, usmerjenega gibanja zraka, resnično tihemu delovanju, kakovostni filtraciji zraka in zanesljivemu obratovanju v vseh vremenskih pogojih nudijo celovito kakovost zraka, ki jo današnji uporabnik potrebuje. Ta potreba izvira iz zatesnjenega načina gradnje, želje po visoki energijski učinkovitosti današnjih stanovanjskih objektov in življenjskega stila današnjih uporabnikov.
https://www.agregat.si/
