»Na vprašanje, kdaj je pravi čas za urejanje okolice na novo zgrajene hiše, je pravilen odgovor: Preden je hiša zgrajena,« pravi prof. dr. Davorin Gazvoda, prodekan za študijsko dejavnost na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, sicer pa krajinski arhitekt.
Največ nepopravljivih napak pri urejanju prostora okrog hiše se zgodi ravno zaradi slabe ali včasih celo napačne postavitve hiše v prostor, še zlasti na območjih, kjer teren ni raven in je treba premagovati višinske razlike. Takrat okoliški prostor sicer lahko ozelenimo, vendar ne moremo več doseči najboljše in najbolj optimalne rešitve. »Zato je urejanje okolice treba načrtovati sočasno s projektiranjem hiše,« poudari Gazvoda.
Ob načrtovanju hiše je treba načrtovati tudi različne elemente oziroma sklope vrta. Na prostor pred hišo so običajno vezani predvrt, dovoz, vhod na vrt, dvorišče, parkirišče in podobno, osrednji del vrta, tako imenovani bivalni vrt, pa se navezuje na notranje bivalne dnevne prostore – na dnevno sobo, jedilnico in kuhinjo.
»Če je ta sklop rešen tako, da v njem ni fizičnih preprek, je bivalni vrt zelo pogosto v uporabi,« zatrdi sogovornik. Pojasni ugotovitve raziskav, ki dokazujejo, da je bil bivalni vrt veliko večkrat obiskan, če je bil v istem nadstropju z jedilnico in dnevno sobo, kot pa v primeru, ko je na primer vrt v pritličju, bivalni prostori pa v prvem nadstropju. »Najbolj uporaben je bivalni vrt, ko lahko nanj stopiš iz dnevne sobe ali jedilnice, vanj pa umestiš številne elemente – od letne kuhinje do vrtnega pohištva,« pove Gazvoda. Pravi, da je smiselno del površine tlakovati ali kako drugače utrditi in ga nameniti vrtnemu pohištvu. To je lahko tudi fiksno, če imamo voljo in čas za njegovo redno vzdrževanje.
Upoštevajte svoj življenjski stil
Sicer pa je urejanje okolice odvisno predvsem od želja naročnika oziroma od potreb družine, ki tam živi. Zato nanj vplivajo številni dejavniki – od tega, koliko otrok šteje družina, kakšna je njihova starost do tega, kakšen je življenjski stil naročnika, kakšne so potrebe in želje članov družine … »Ko dobimo odgovore na številna vprašanja, določimo različne sklope, na osnovi katerih potem prostor tudi oblikujemo. Ljudje morajo torej najprej pri sebi razčistiti, katere funkcije bi želeli, da se v prostoru izvajajo, nato pa nanje vežemo konkretne rešitve in uskladimo povezavo med hišo in vrtom,« pojasni Gazvoda.
https://www.jub.si/
Vse pogosteje poiščejo pomoč strokovnjakov
Ko so glavna gradbena dela okrog hiše končana in na zemljišču ne pričakujemo več težjih gradbenih strojev, je čas, da se lotimo izvedbe že prej načrtovane ureditve okolice. »Za končanje zemeljskih del in setev trave so najbolj ugodni poletni meseci, v jeseni pa je čas za sajenje grmovnic in drevja,« pravi Gazvoda.
Kaj pa v primeru, da z okolico hiše, v kateri živimo, nismo zadovoljni in bi želeli spremembe? »Zagotovo je tudi v tem primeru smiselno poiskati profesionalno pomoč,« odgovarja strokovnjak. V preteklosti, ko so ljudje hiše gradili večinoma sami, je bilo nekako samoumevno, da bodo sami uredili tudi okolico in strokovnjakov niso najemali. »Na srečo se zdaj to spreminja in tudi v Sloveniji imamo že veliko primerov kakovostno urejenih vrtov, pri katerih so sodelovali strokovnjaki,« pove Gazvoda. Pri zatečenem stanju ali ko se izvajajo prenove hiš, je običajno največja težava izvedba gradbenih del zaradi omejenega prostora. »Če želite kakovosten in funkcionalno opremljen bivalni vrt, ki ga boste z veseljem in pogosto uporabljali, je potrebno veliko skrite infrastrukture. Letna kuhinja, v kateri ni tekoče vode, odtoka ali elektrike, vam ne pomaga veliko,« ponazori Gazvoda.
Prava rešitev je na dolgi rok cenejša
Kot poudari, je pomembno, da se ljudje zavedajo, da lahko s pomočjo strokovnjakov pridejo do prave rešitve, ki je na dolgi rok cenejša, kot če bi do nje prišli sami; pa čeprav je mogoče začetna naložba nekoliko višja. Znanje strokovnjakov zagotovi, da kasneje ni treba ničesar popravljati in spreminjati. »V Nemčiji morajo na primer projektanti pri oceni naložbenih stroškov pri popisu in predračunu upoštevati tudi 15-letno dobo vzdrževanja – tako investitor že na začetku vidi, koliko ga bo ureditev okolice in njeno vzdrževanje stalo,« pojasni sogovornik in doda, da imajo običajno višje začetne naložbe nižje stroške vzdrževanja. »Če je torej ureditev okolice dobro sprojektirana in izvedena, potem z njo kar nekaj let ni večjega dela,« zagotovi.
Na zahodu sadike z garancijo
Kakšna pa je ponudba na slovenskem trgu? »Res imamo v zadnjem času vse več drevesnic, vendar standardi in normativi niso isti kot na primer v zahodnih evropskih državah,« odgovarja sogovornik. »V Nemčiji je ob nakupu sadike povsem jasna njena kakovost, običajno pa zanjo dobimo tudi garancijo na vsaj eno rastno sezono, če ne celo dve. Seveda pod pogojem, da vam ponudnik zasadi in leto dni vzdržuje vrt, vi pa to storitev plačate,« pojasni.
Meni, da je tovrstne profesionalizacije pri nas premalo, premalo pa je tudi zavedanja in pripravljenosti naročnikov, da bi v to investirali. Še vedno jih večina raje kupuje cenene in nekakovostne sadike pri diskontnih ponudnikih. Gazvoda ocenjuje, da je na našem trgu premalo sklenjenih celotnih verig – od naročnika naložbe, ki to financira, do izvajalcev in vzdrževalcev, ki prostor uredijo in ga vsaj leto ali dve vzdržujejo, preden ga v upravljanje predajo investitorju. »V Sloveniji deluje le peščica tako imenovanih ‘landscaping’ podjetij, ki so torej izvajalci in vzdrževalci hkrati,« izpostavi.
https://www.hifa.si/
Strošek odvisen od številnih dejavnikov
Enoznačnega odgovora na vprašanje, koliko znaša strošek ureditve okolice na kvadratni meter, ni. Odvisen je namreč od številnih dejavnikov – od programa, ki si ga je naročnik zamislil, do kakovosti materiala in vsega, kar želi naročnik v okolici svoje hiše imeti. »Če želite na primer, da vam drevesnica prenovi trato na zaraščenem terenu, kjer ni bilo gradbenih del, vam lahko to naredijo že za štiri ali šest evrov na kvadratni meter, če pa želite, da vam položijo tlakovce, pa bo verjetno 80 evrov na kvadratni meter premalo,« ponazori sogovornik.
Tudi cena intenzivno zasajenih gred s trajnicami ali enoletnicami, ki sicer niso drage, lahko zaradi gostote zasaditve in vseh potrebnih dodatnih elementov hitro doseže 15 evrov na kvadratni meter, medtem ko bo na primer lahko strošek za drevje, ki je sicer občutno dražje, minimalen v primerjavi z ureditvijo in zasaditvijo nižjih, intenzivneje ozelenjenih površin. Zato je splošno oceno stroška urejanja okolice na kvadratni meter težko podati.
V tujini je vse pogostejša praksa, da projektant investitorju, že preden začne risati, pripravi nekakšen seznam, v katerem zajame vse elemente, ki jih bo uporabil na vrtu – od tlakov do rastlin, opreme in podobnega. Tako investitor že takoj na začetku ve, kakšni stroški ga čakajo. Seveda pa lahko investitor določi, koliko sredstev je pripravljen vložiti v urejanje okolice, projektant pa mu pripravi ponudbo znotraj tega zneska.
Večje zanimanje za vodne elemente
Pri oblikovanju in urejanju okolice, torej s krajinsko-arhitekturnega vidika, težko govorimo o posebnih trendih, saj podobe vrta ne spreminjamo vsako leto. Ti so sicer nekoliko bolj razviti na področju vrtnega pohištva, dodatkov in okraskov, vrtnarstva in hortikulture. Tako so v različnih obdobjih trendovske različne rastline, različna oprema, dodatki … »Opažam pa v zadnjih dveh desetletjih, da se v Sloveniji pojavlja vse več vodnih elementov, in sicer v obliki klasičnih plavalnih bazenov, plavalnih ribnikov ali vsaj jacuzzijev. Povečalo se je tako povpraševanje kot tudi ponudba,« pravi Gazvoda.
Ugotavlja, da ljudje še vedno preveč krasijo prostor z različnimi dodatki, kar je po njegovem mnenju velika napaka in da se v vrtovih še vedno pojavlja veliko nepotrebnih elementov, kiča. Negativen trend pri urejanju okolice, ki je bil zelo izrazit pred leti, je bil po njegovem mnenju zagotovo tudi zasaditev rastlin, ki jim ljudje rečejo cipresa, v resnici pa gre za tujo ali klek. »Uporabljali so jih za žive meje od Prekmurja do Primorske. To je bil zelo razširjen trend pred leti, vendar povsem nepotreben. Obstaja namreč cela vrsta rastlin, ki jih lahko uporabljamo za žive meje, lahko pa vizualne in fizične bariere rešimo tudi drugače,« pojasni sogovornik.
Pravi, da se je kič na vrtu začel z industrijsko revolucijo. »Do takrat so bili izdelki unikatni in dragi, ko pa se je začela serijska proizvodnja, so postali cenovno dostopni in so se izjemno hitro razširili po vrtovih,« pravi.
Raje preventiva kot kurativa
»Pokojni profesor na Biotehniški fakulteti Dušan Ogrin je dejal, da morajo ljudje, ki imajo vrt, razumeti, da krajinskega oblikovalca potrebujejo tako kot zobozdravnika. Manj boli, če prideš k njemu preventivno, torej zgolj na pregled, kot kasneje, ko potrebuješ vrtanje in plombiranje,« ponazori Gazvoda. Enako je pri krajinski arhitekturi – najbolj enostavno je zasnovati okolico skupaj s projektiranjem hiše.
https://www.nanazivljenje.si/
https://www.veluxtrgovina.si/
