Leta 2003 je bilo v Sloveniji skupaj izdanih več kot 5.500 dovoljenj za gradnjo stavb, štiri leta pozneje nekaj čez 4.500, lani 2.572. Letošnje leto že lahko razglasimo za močno zaznamovano s korono, s karanteno, s krizo. Pa vendar je bilo v letošnjem maju izdanih le 16 % manj gradbenih dovoljenj kot v lanskem maju. Kar se, laično, glede na situacijo, zdi kar vzpodbuden podatek.
Morda pa smo ravno v času karantenskih ukrepov z #ostanidoma spoznali, oz. še bolj doumeli, da je zares pomembno, kako se počutimo doma. »Dom mora biti varno zavetje, pristan, moja votlina, prostor miru, tu se skrijem pred svetom, lepo je priti zvečer domov,« so bili najbolj pogosti odgovori na moje vprašanje, kaj nam predstavlja dom in kako se moramo počutiti doma. Dom, domačnost, domača kuhinja, domača postelja … Vse to so besede, ki so sicer tesno povezane z materialnim, torej hišo, stanovanjem, barvami, štedilnikom, spalnico, a v resnici so še precej več. So čustva, povezanost, varnost, bližina, družina. So samostojnost, odgovornost, predvsem pa tisto nekaj, kamor se tako radi znova in znova vračamo.
In da se bomo v svojem domu počutili kar se da prijetno, moramo skozi proces, ki terja kar nekaj časa, odločitev, potrpljenja, prinaša pa tudi neizmerno zadovoljstvo, ko enkrat odklenemo vhodna vrata, vstopimo v prostor in se ozremo okoli sebe.
V teh časih nas, kot kaže, čaka kup izzivov, ki jih ni nihče pričakoval in morda je ravno v teh časih projekt ‘gradnja, prenova in opremljanje’ tisti izziv, s katerim bomo ohranili nekaj normalnosti. Izbira načina gradnje, odločitev, kako bomo dom ogrevali in hladili, s čim bomo hišo prekrili, kakšna bodo okna – naš stik z zunanjim svetom, kako bomo razporedili prostore in jih čim bolj funkcionalno in pametno opremili … Vse to nas bo dodobra zaposlovalo vse do vselitve in marsikdaj tudi še po njej.
Če pa se ponovno zgodi #ostanidoma, bodo naši dnevi prijetnejši, saj jih bomo preživljali v domu, opremljenem po svojih željah – v varnem, varčnem in udobnem. #vsvojemdomu