Pri novogradnjah, v katere uporabniki vložijo ogromno sredstev, za ureditev okolice praviloma zmanjka interesa ali financ. »Nikar,« opozarjajo strokovnjaki, saj je okolica hiše za urejen dom izredno pomembna.
»Za ureditev dobrega vrta je vedno treba upoštevati topografijo, podnebje in predvsem zahteve uporabnika,« pravi krajinska arhitektka dr. Melita Rozman Cafuta s Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, Univerze v Mariboru. Zato je še pred začetkom oblikovanja treba preučiti, kaj si uporabnik želi, kakšne interese ima in kaj v resnici zmore. »Poleg tega se moramo zavedati, da ni pomembna le prva faza, torej zasnova in načrt urejanje okolice, temveč tudi njen dolgoročen videz – zato je smiselno, da se okolico uredi tako, da jo bo uporabnik lahko vzdrževal,« dodaja.
»Drugi elementi, kot so denimo letna kuhinja, bazeni in podobno, so odvisni predvsem od lastnikovega motiva – vedno je treba izhajati iz dolgoročnih želja uporabnikov,« svetuje krajinska arhitektka. Če npr. potrebujemo bazen le za otroke, ki bi radi v njem nekajkrat letno čofotali, lahko zadošča tudi plastičen, ki ga lahko hitro pospravimo, ko odsluži svojemu namenu.
»Želela pa bi si, da bi se več uporabnikov odločalo za svetovanja krajinskih arhitektov, ker opažam, da lahko strokovnjak bistveno pripomore k zunanjemu videzu bivalnega prostora. Večkrat pri novogradnjah, v katere uporabniki vložijo ogromno sredstev, za ureditev okolice zmanjka interesa ali financ. Vendar moramo vedeti, da prav okolica da objektu tisto piko na i,« meni sogovornica.
Povezanost z notranjimi prostori je ključna
Kot opaža Melita Rozman Cafuta, se ljudje vse bolj zavedajo pomena vrtne kulture, zato je zunanji prostor precej bolj kakovostno izkoriščen, kot je bil pred nekaj desetimi leti. »Hiše, zgrajene v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja, so bile veliko manj povezane z zunanjostjo kot danes. Zdaj pa zmoremo in znamo zgraditi vedno večje steklene površine,« pravi. Trendi gredo torej v smer vzpostavljanja stika med vrtom in hišo.
Na vrt oziroma zunanji bivalni prostor danes gledamo kot na podaljšek hiše tudi zato, ker nas tudi novodobna arhitektura spodbuja k čim večjemu stiku z zunanjimi površinami. Sodobne novogradnje imajo denimo zelo veliko steklenih površin, arhitekti pa bistveno več pozornosti posvečajo izhodu iz hiše, ki naj bi bil v nivoju zunanje tratne površine. »Če uporabim kuharsko prispodobo: tako kot vsakemu loncu ustreza določen pokrov, tako tudi vsaki dobro urejeni hiši ustreza lep in kakovostno urejen zunanji bivalni prostor,« pravi krajinska arhitektka.
Primorski vrtovi popolnoma drugačni od gorskih
»A najboljši vrt ne bo nastal kot produkt ene stroke,« opozarja krajinska arhitektka z Univerze v Mariboru, »temveč vedno s sodelovanjem več strok – arhitekta, ki nam oblikuje stavbo, krajinskega arhitekta, ki to stavbo nadgradi z okolico, dobrodošel pa je tudi vrtnar, ki izbere in poskrbi za ustrezno zasajevanje rastlin. Če boste našli prave strokovnjake, boste lahko uredili fantastičen vrt,« je prepričana sogovornica.
Je pa ureditev okolice odvisna tudi od pokrajine, v katero je ta umeščena. Slovenija ima bogato kulturno in arhitekturno dediščino, zato je med njimi lahko kar precej razlik – primorski vrtovi so popolnoma drugačni kot npr. panonski ali visokogorski. Vrt je po besedah strokovnjakinje treba prilagoditi okolici, podnebju in topografiji terena: »To je izhodišče. Najprej temeljito pregledamo in analiziramo teren, šele nato lahko začnemo oblikovati vrt.«
Kako visoko ograjo imate lahko brez dovoljenja, je odvisno od tega, v kateri občini živite
Pred zasnovo je treba preveriti tudi, kakšne so zakonske omejitve pri urejanju okolice hiše, ki se v Sloveniji spreminjajo med občinami. Kot pravi Melita Rozman Cafuta, je v slovenskih občinah zelo pogosta omejitev višine ograj in živih mej, ponekod pa tudi bližina vrtnih ut in material, s katerega so zgrajene. Vsi elementi morajo biti torej skladni z občinskim prostorskim načrtom.
