Pomemben dejavnik dobrega počutja v svojem domu (pa tudi zdravja) je tudi okolje. To zajema ogrevanje, klimatizacijo in prezračevanje. Idealni pogoji, kot sta temperatura in vlaga, so pogosto subjektivni, a vendarle obstajajo neke osnovne smernice, kakšno naj bi bilo zdravo domače okolje.
Poznavalci pravijo, da je idealno temperaturo zraka za posameznika težko opredeliti, saj se ugodje ob določeni temperaturi individualno razlikuje, razlike pa se pojavljajo tudi glede na to, ali sedimo ali se gibljemo, pa tudi glede na to, v katerem prostoru smo. Toplotno udobje poleg temperature določata tudi hitrost gibanja zraka in relativna vlažnost.
Pomembno je, da je ogrevalni sistem relativno lahek in udoben za upravljanje, hkrati pa energent cenovno dostopen.
Obstajajo pa kriteriji, ki veljajo za večino ljudi: za sedeče osebe naj bo temperatura med 22 in 26 °C (optimalno od 23 do 25 °C), relativna vlažnost 40 do 60 %, srednja hitrost zraka v času hlajenja pa 0,15 do 0,3 m/s.
Dodatne smernice veljajo glede uporabe klimatske naprave: razlika med temperaturo v klimatiziranem prostoru in zunanjo temperaturo naj ne bi presegale 5 do 8 °C, pomembno pa je tudi, da v prostoru ne občutimo gibanja zraka.
Kako izbrati način ogrevanja?
Odločitev, na kaj in kako se bomo greli, ni enostavna. Misliti moramo na marsikaj – od izolativnosti objekta do želja vseh članov gospodinjstva, od vpliva na okolje do dostopnosti energenta … In seveda, na ceno, v katero je zajeta začetna investicija pa tudi stroški porabe in vzdrževanja. Kot nam je povedal Bojan Žnidaršič, energetski svetovalec in direktor okoljske nevladne organizacije Vitra Cerknica, je odločitev odvisna od toliko dejavnikov, da je ni mogoče opredeliti na splošno.
Vendarle pa dom, v katerem živijo starostniki, nekoliko skrči to široko izbiro: pomembno je, da je ogrevalni sistem relativno lahek in udoben za upravljanje, hkrati pa energent cenovno dostopen.
Kot sicer splošen trend je energetski svetovalec navedel, da se ljudje ne odločajo več za kotle na kurilno olje, veliko je želja po talnem gretju, nedvoumne zmagovalke zadnjega petletnega obdobja pa so toplotne črpalke. Tem napoveduje tudi svetlo prihodnost, saj imajo po njegovih besedah izjemno veliko prednosti: »Kilovatna ura ogrevanja s toplotno črpalko je med najcenejšimi, znaša od 2,5 do 3 cente, hkrati je tak način ogrevanja izjemno udoben in povsem avtomatiziran.« S tem so gotovo v trendu tudi kot izbira načina ogrevanja doma, katerega gospodinjstvo ne zmore več toliko vzdrževanja.
Na podeželju pa še vedno prednjači les oz. drva, saj imajo ljudje v lastništvu gozdove. Veča se tudi delež ogrevanja s sončnimi elektrarnami. Kot nam je pojasnil sogovornik, si lahko vsak, ki ima na strehi montirano sončno elektrarno, privošči malo potrate električne energije in se nanjo ogreva, saj ima po 12 letih, ko se naložba povrne, na voljo brezplačen vir energije.
Bolj, ko je dom zrakotesen, bolj moramo misliti na prezračevanje
Dandanes so, posebej po energetski prenovi objektov (predvsem menjavi oken), naši domovi bistveno bolj zrakotesni. Zaradi tega je seveda izolativnost boljša, izgubljamo manj toplote, vendar pa imamo tudi slabšo kakovost zraka, akumulira se vlaga in posledično nastaja plesen. Te težave lahko odpravimo s prezračevanjem.
Prezračevalni sistem lahko nastavimo tako, da je vlaga v prostoru vedno na optimalni ravni – med 40 in 60 %.
Najbolj enostavna in stoletja uporabljena metoda prezračevanja je seveda skozi okna – s pomočjo prepiha. Za to ne izgubljamo denarja, vendar pa pri tem izgubljamo toploto. Druga možnost je t. i. prisilno prezračevanje, rekuperacija, centralni sistem, ki skrbi, da je vlažnost v prostoru vedno enaka.
Tak sistem zagotavlja nenehen dotok svežega zraka in ob tem prinese visoke energetske prihranke ter seveda preprečuje nastajanje vlage v prostoru. S pomočjo sistema prezračevanja je mogoče poskrbeti tudi za delno hlajenje.
