Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo 1. januarja letos med prebivalci Slovenije takih, ki so bili stari 65 ali več let, 424.000 ali 20 odstotkov, medtem ko jih je bilo pred desetletjem 17 odstotkov. Po projekcijah prebivalstva EUROPOP iz leta 2019 naj bi bilo v Sloveniji starejših od 65 let že 24 odstotkov prebivalcev, čez petdeset let pa kar 31 odstotkov. Kaj to pomeni za prihodnost države?
Čeprav trenutne demografske razmere v Sloveniji niso ugodne – kot je razvidno iz statističnih podatkov, delež starejših vztrajno raste – se s podobnimi težavami srečuje veliko evropskih držav. »Smo nekje na sredini med zahodno in vzhodno Evropo,« ugotavlja red. prof. dr. Janez Malačič z Ekonomske univerze v Ljubljani. »V prvi so razmere ugodnejše zaradi višje razvitosti in privlačnosti za ljudi od drugje, v drugi pa so manj ali celo zelo neugodne zaradi velikega odseljevanja,« pojasni. Dodaja, da je Slovenija sicer še vedno privlačna za priseljence, vendar pa se k nam priseljujejo večinoma manj izobraženi in manj kvalificirani ljudje, odseljujejo pa se visoko izobraženi.
Na področju smrtnosti so razmere tako v Evropi kot tudi v Sloveniji ugodne, so pa manj ugodne na področju rodnosti. »Ta je preprosto prenizka, vsaj za približno tretjino,« pravi Malačič in doda, da od tu izvirajo številne druge težave. Glavna je (pre)hitro staranje prebivalstva. »Delež 65+ ali celo 85+ starih v prebivalstvu zelo hitro narašča. Vzrok je prenizka rodnost, pa tudi podaljševanje povprečnega trajanja življenja. Od tod izvirajo težave na pokojninskem in zdravstvenem področju, pri dolgotrajni oskrbi, na trgu dela, številne regionalne težave itd.,« našteje sogovornik. Doda, da bi morala biti osnovna skrb usmerjena v to, da se ne bi sesulo vzdržno delovanje vseh pomembnih podsistemov v družbi – od gospodarstva, zdravstva, socialne kohezije itd.
Za izboljšanje demogrfskih razmer ni hitrih receptov
Trenutne demografske slike se ne da spremeniti čez noč, saj gre za toge in počasne procese. »Težave nastajajo dolgo, prav tako pa zahteva veliko časa tudi njihovo odpravljanje časa,« opozarja Malačič in doda, da govorimo o več desetletjih. »Hkrati pa tudi širše v Evropi in svetu ni na voljo hitro uporabnih receptov za izboljšanje demografskih razmer. Jasno pa je, da bi družba morala storiti vse, kar je v njeni moči, da bi zagotovila dolgoročno nemoteno obnavljanje prebivalstva,« izpostavi sogovornik in doda, da za kaj takega potrebujemo za približno tretjino višjo rodnost.
»Lahko se tudi bolj trudimo, da pritegnemo predvsem izobražene in nadarjene priseljence od drugje, vendar je za takšne v svetu velika konkurenca. Za mnoge domačine pa niti takšni niso preveč dobrodošli,« je jasen.
Več kot polovica starejših ima zdravstvene težave
»Lani je več kot tretjina starejših oseb (65+) svoje zdravstveno stanje ocenila kot dobro ali zelo dobro,« kažejo podatki nacionalnega statističnega urada. Kljub temu pa je imelo ob anketiranju kakšno dolgotrajno bolezen ali dolgotrajno zdravstveno težavo skoraj dve tretjini starejših (65 odstotkov). Več kot polovica (54 odstotkov) pa jih je bilo zaradi zdravstvenih težav oviranih pri običajnih aktivnostih neprekinjeno že vsaj pol leta. Takih, ki so menili, da je njihovo zdravstveno stanje slabo ali zelo slabo, je bilo 21 odstotkov.
Statistiki ugotavljajo še, da se odstotek starejših, katerih zdravstveno stanje je po njihovi oceni dobro ali zelo dobro, povečuje. V letu 2010 je bilo namreč razmerje ravno obrnjeno: 26 odstotkov starejših je svoje zdravstveno stanje ocenilo kot dobro ali zelo dobro, 33 odstotkov pa kot slabo ali zelo slabo.
Po podatkih iz leta 2018 jih lahko 88 odstotkov računa na nematerialno pomoč sorodnikov, prijateljev, sosedov (npr. pri pomoči pri opravilih, ob bolezni …), medtem ko lahko na materialno pomoč, na primer na denar, dobrine, živila, orodje ipd. računa 72 odstotkov starejših.
Ukrepi bi zahtevali veliko sredstev
Ukrepi, ki bi lahko spremenili demografsko podobo Slovenije, so sicer znani, vendar zahtevajo veliko denarja. »To pomeni, da bi bilo treba v družbi doseči veliko prerazdelitev, predvsem v korist mladih, ki vstopajo na trg dela in si ustvarjajo družine, rešujejo stanovanjska vprašanja ipd. Ta naloga je izredno težka. Najprej zaradi tega, ker bi se tisti, ki bi jim vzeli, zelo upirali. Po drugi strani pa tudi zaradi tega, ker bi morala biti takšna prerazdelitev izrazito dolgoročna. Poleg tega na koncu ni nobenega zagotovila, da bi se mladi tudi dejansko v zanje bolj ugodnih razmerah odločali za dva do tri otroke na družino oziroma na žensko v rodni dobi,« pravi Malačič.
Doda, da lahko na migracije računamo samo, če bo slovenska družba dolgoročno ekonomsko in širše uspešna in privlačna za priseljence. V tem primeru se bo k nam priseljevalo več ljudi, kot se jih bo iz države odseljevalo.
Prenizka rodnost povzroča težave
Toda kaj lahko pričakujemo v naslednjih desetletjih, če se bo takšno stanje nadaljevalo? »Zagotovo lahko pričakujemo hitro staranje prebivalstva,« odgovarja sogovornik. Pojasni, da bo že sredi tega stoletja približno 30 odstotkov ljudi starejših od 65 let.
»Prenizka rodnost bo postopoma povzročila negativni naravni prirastek prebivalstva in tudi zmanjševanje števila prebivalstva, kar samo po sebi ni ravno katastrofa. Če pa upoštevamo, da se bo pojavilo skupaj z velikimi strukturnimi težavami, ki bodo ogrožale normalno delovanje številnih podsistemov v družbi, pa prihodnost ni rožnata,« je jasen.
Poudari, da mora prav zaradi tega slovenska družba poskrbeti za izboljšanje demografskih razmer v prihodnjih desetletjih. »Za to pa je treba rojevati zadostno število otrok, ki je trenutno v povprečju le približno dva na žensko v rodni dobi. Na prvi pogled bi moralo biti to zlahka dosegljivo, vendar kljub vsemu ni,« pravi Malačič. Zakaj ni, bi morali po njegovem mnenju ugotoviti s temeljitim raziskovalnim delom.
Bivanjska politika starejših bo v rokah novega Urada za demografijo
Vlada je na začetku oktobra izdala Odlok o ustanovitvi in nalogah Urada Vlade Republike Slovenije za demografijo. Urad bo vodil direktor, ki je za delo urada odgovoren vladi, odlok pa bo stopil v veljavo 15. januarja 2021.
Kot pojasnjujejo, Urad spremlja in analizira demografska gibanja na državni ravni in v posameznih regijah, v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi pripravlja strateške državne dokumente in politike s področja demografije ter usklajuje in nadzira njihovo izvajanje, usklajuje in pripravlja ukrepe institucij na državni ravni s področja demografske politike ter spremlja in usklajuje njihovo izvajanje. Poleg tega bo naloga Urada tudi, da v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi pripravlja in izvaja ključne državne projekte, ki so v skladu z državno demografsko strategijo in vplivajo na izboljšanje demografskih kazalnikov, pripravlja, vodi in izvaja pa tudi lastne projekte s področja demografske politike, ki so financirani iz državnega proračuna in skladov Evropske unije.
Med nalogami tudi ozaveščanje
Urad v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi usklajuje bivanjsko politiko starejših s poudarkom na neinstitucionalnih oblikah bivanja in medgeneracijskega sobivanja; v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi pripravlja, usklajuje in izvaja ukrepe demografske politike v skladu s posebnimi regijskimi demografskimi izzivi v skladu z nacionalnimi strategijami ter ozavešča družbo o demografskih izzivih, spremenjenih medgeneracijskih razmerjih, potrebi po medgeneracijskem sodelovanju in o posameznikovi odgovornosti do aktivnega staranja.
Pri opravljanju svojih nalog Urad sodeluje z upravnimi organi, raziskovalnimi in drugimi organizacijami in nevladnimi organizacijami ter spremlja demografsko politiko drugih držav, vzpostavlja sodelovanje s podobnimi institucijami v državah članicah Evropske unije in drugih državah in predlaga Vladi posnemanje dobrih praks za izboljšanje demografske slike v Sloveniji.
V obravnavi je predlog Zakona o nacionalnem demografskem skladu
Vlada je določila besedilo predloga Zakona o nacionalnem demografskem skladu in ga predložila v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru po rednem postopku. Pojasnjujejo, da demografske projekcije kažejo na visoko povečanje javnofinančnih izdatkov za pokojnine. Ob osnovnem scenariju bi se izdatki za staranje v Sloveniji v obdobju od leta 2016 do leta 2070 povečali z 21,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) na kar 28,2 odstotka BDP, število upokojencev pa naj bi do leta 2070 naraslo za okoli 20 odstotkov. Poudarjajo, da naš pokojninski sistem deluje na principu solidarnosti in da ni več zmožen zagotavljati dolgoročne vzdržnosti, saj vplačani prispevki za pokojninsko varnost že zdaj ne zagotavljajo dovolj sredstev za izplačilo pokojnin in morajo manjkajoča sredstva zagotoviti iz državnega proračuna.
»Poglavitna rešitev predloga Zakona o nacionalnem demografskem skladu je omilitev pritiska na javne finance ob hkratnemu zagotavljanju dodatnih sredstev za dostojne pokojnine in sofinanciranje izgradnje namenskih nepremičnin za starejše in za ukrepe družinske politike,« pojasnjujejo na vladi in dodajajo, da je pomen Nacionalnega demografskega sklada tudi v tem, da razbremeni državni proračun ne le pri rednih vplačilih v Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), temveč tudi v času kriz, ko je proračun še bolj obremenjen.
»Predlagani zakon zasleduje cilj poenostavitve strukture upravljanja, cilj jasnejše opredelitve namena in meril upravljanja državnih naložb in cilj večje donosnosti iz naslova državnega premoženja, ki se namenja predvsem za zagotavljanje dodatne pokojninske varnosti v sedanjosti in prihodnosti,« še pravijo.
