Oskrbovana stanovanja so arhitekturno prilagojena starejšim ljudem. V lastnem gospodinjstvu lahko tako stanovalci dobijo pomoč 24 ur dnevno. Namenjena so starejšim od 65 let, ki jim zdravstvene razmere dopuščajo samostojno bivanje.
Stanovanjski sklad RS (SSRS) je trenutno lastnik 61 oskrbovanih stanovanj, ki jih oddaja v najem (21 v Kobaridu, 32 v Tolminu in 8 v Velenju). Kot povedo, je v načrtu gradnja tudi za naslednje leto.
»Na lokaciji Novo Brdo v Ljubljani in Pod Pekrsko gorco v Mariboru je v sklopu izgradnje javnih najemnih stanovanj načrtovana tudi izgradnja oskrbovanih stanovanj, in sicer: 25 v Ljubljani, ki bodo dokončana v letu 2021, in 60 v Mariboru, ki bodo dokončana v letu 2022. SSRS načrtuje tudi izgradnjo 28 oskrbovanih stanovanj na lokaciji Ob Savi v Kranju (načrtovano leto izgradnje 2023) in 60 oskrbovanih stanovanj na lokaciji Novo Pobrežje v Mariboru (načrtovano leto izgradnje 2027). Dodatno je SSRS preko Javnega poziva za nakup stanovanj pridobil 27 oskrbovanih stanovanj v Slovenj Gradcu, ki bodo predvidoma na voljo konec leta 2021,« povedo na SSRS.
Na podlagi ‘Programa sofinanciranja zagotavljanja stanovanjskih enot za starejše osebe v letih 2017 do 2020’ pa bodo v last pridobili še 15 oskrbovanih stanovanj v Krškem (leto izgradnje 2021), z modelom posojila pa omogočili izgradnjo 14 oskrbovanih stanovanj v soseski Dečkovo naselje v Celju (last prosilca).
Tehnični pogoji za oskrbovano stanovanje
Oskrbovana stanovanja so načrtovana kot prilagojena stanovanja, skladno z veljavno zakonodajo, ki ureja tehnične pogoje za graditev oskrbovanih stanovanj.
Določa jih Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev oskrbovanih stanovanj za starejše in o načinu zagotavljanja pogojev za njihovo obratovanje. Po tem Pravilniku tako med drugim stavba ali del stavbe, namenjen oskrbovanim stanovanjem, ne sme imeti več kot 30 stanovanj in mora biti ločena funkcionalna enota s svojim vhodom. Za vsako oskrbovano stanovanje mora biti na gradbeni parceli zagotovljenega najmanj 0,8 parkirnega mesta, najmanj 20 % teh parkirnih mest pa mora omogočati uporabo funkcionalno oviranim osebam. Za vsako stavbo z oskrbovanimi stanovanji mora biti zagotovljeno dodatno parkirno mesto, namenjeno kratkotrajnemu parkiranju motornih vozil oseb, ki oskrbujejo stanovalce.
Tudi dostopna pot s površine, ki pripada stavbi, mora omogočati varen in neoviran dostop do stavbe funkcionalno oviranim osebam, površine pa ne smejo drseti. Vhodna vrata v stavbo morajo biti široka najmanj 90 cm. V stavbi z dvema ali več etažami mora biti vgrajeno najmanj eno osebno dvigalo s svetlimi merami kabine najmanj 110 cm x 210 cm x 220 cm (širina x globina x višina) z avtomatičnim odpiranjem vrat in zagotovljeno zvočno informacijo. Pred vrati dvigala iz prejšnjega odstavka je treba zagotoviti manevrski prostor, ki omogoča uvoz in izvoz reševalnih nosil.
Pogoji najema in čas trajanja najemne pogodbe:
- starost več kot 65 let,
- primerno zdravstveno stanje – sposobnost samostojnega bivanja,
- prosilec ni v osebnem stečaju in
- sposobnost plačevanja najemnine in ostalih stroškov, ki so vezani na najem.
Stanovanja se oddajajo v skladu s Pravili za oddajanje oskrbovanih stanovanj v najem. Najemna pogodba se sklene za nedoločen čas.
(Vir: NS PIZ).
Med obvezno opremo tudi telefonski alarm
Vsi deli oskrbovanega stanovanja so lahko v enem prostoru. Izjema so deli, namenjeni osebni higieni. Vsakemu oskrbovanemu stanovanju pripada individualni prostor za shranjevanje stvari s tlorisno površino najmanj 3 m2 oziroma najmanj 2 m2 za oskrbovano stanovanje z enim ležiščem. Tak prostor je lahko zunaj oskrbovanega stanovanja, vendar ga morajo z njim povezovati iste skupne vertikalne komunikacije oziroma dvigalo. Če ima oskrbovano stanovanje balkon ali ložo, njegova globina ne sme biti manjša od 140 cm.
V oskrbovanem stanovanju mora biti v prostorih za osebno higieno in vsaj še v enem bivalnem prostoru nameščen osebni telefonski alarm za pomoč na daljavo.
Vsa vrata in vsaj eno okno v oskrbovanem stanovanju morajo biti zasnovana ali opremljena tako, da jih lahko neovirano do njihove svetle širine odprejo tudi funkcionalno ovirane osebe.
Posebne mere in standarde zahteva tudi oprema prostorov, med drugim mora biti npr. višina umivalnika 85 cm od tal, vtičnice morajo biti vgrajene v višini najmanj 50 cm nad tlemi, vsa oprema pa zahteva tudi odmike, da se lahko po stanovanju in do vseh elementov dostopa na invalidskem vozičku. Stopnice v oskrbovanem stanovanju niso dovoljene.
Nadzor nad izvajanjem določb tega pravilnika izvaja gradbeni inšpektor Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor.
Oskrbovana stanovanja so zmagovalna kombinacija za vse deležnike
Po besedah Mihe Jarca, direktorja Mijaksa, pri oskrbovanih stanovanjih vsi deležniki dobijo, kar potrebujejo – starejši primerno in dovolj veliko nepremičnino za njihove potrebe, od prodaje svoje stare pa jim kot rezerva ostane tudi nekaj denarja. Mlajši potencialni kupci si pridobijo staro nepremičnino po nižji tržni ceni, saj cene starejših nepremičnin od leta 2009 padajo in ne dosegajo več cen novogradenj, jo prenovijo in polno izkoristijo. Država pa je deležna davščin od transakcije nepremičnin in prenove, obenem pa za ljudi, ki so za svojo starost sami poskrbeli z nakupom oskrbovanih stanovanj za preživljanje tretjega življenjskega obdobja, ni potrebno institucionalno varstvo, za katerega skrbi država.
Rešitev za tiste z lastnim premoženjem
Na široko razširjeno mnenje v javnosti, da mladi nimajo denarja za financiranje nakupa nepremičnin, Miha Jarc odgovarja, da so nekateri od njih uspešni podjetniki, ustvarjalni in imajo dobro plačane službe. Obenem oskrbovana stanovanja niso rešitev za vse sloje v družbi, temveč za tiste, ki imajo lastno premoženje, ki ne služi namenu, in želijo v svojem življenju ostati dejavni. Nakup oskrbovanega stanovanja je lahko tudi projekt celotne družine, saj ga lahko uporablja več generacij.
Navaja primer starejše gospe, ki je živela v hiši, ki je merila 400 m2, bivala pa je kar v kuhinji, ki je merila 40 m2. Ostalih prostorov ni uporabljala in vzdrževala, zato je hiša propadala. V Mijaksu so njeno hišo prodali za 800 tisoč evrov, kupila jo je mlada družina, ki jo je tudi v celoti obnovila. Ona pa je polno zaživela v manjšem oskrbovanem stanovanju, ki ga uporablja v celoti. Sredstva, ki so ji ostala od prodaje hiše, ji omogočajo brezskrbno življenje, ki vključuje tudi potovanja po svetu.
Uspešno so orali ledino
Gradnjo oskrbovanih stanovanj v Sloveniji so po Jarčevih besedah začeli prav v Mijaksu. Ko so v Ljubljani zgradili prvih 400 stanovanj in se je pokazalo, da takšen poslovni model dobro deluje in stanovalcem omogoča visoko raven bivanja, sta njihove projekte začeli podpirati tako lokalna skupnost kot država.
Po tem so zgradili tudi 100 oskrbovanih stanovanj na Bledu. Pripravljajo nove projekte, širiti se nameravajo na območje celotne Slovenije, zlasti jih zanima Obala. Ob tem Miha Jarc pravi, da starejši ljudje želijo bivati v mirnih območjih blizu središča mesta, kjer imajo zmogljivosti in storitve, ki jih potrebujejo, na dosegu roke (trgovine, gledališče, lekarne …). Nadaljuje, da je povprečna starost lastnikov oskrbovanih stanovanj 51 let, povprečna starost tistih, ki v njih bivajo, pa 62.
»Ker želijo imeti Slovenci nepremičnino v svoji lasti, 80 odstotkov oskrbovanih stanovanj prodamo, le 20 odstotkov jih dajemo v tržni najem. V Nemčiji, denimo, kjer tudi gradimo takšna stanovanja, je delež najema bistveno višji,« poudarja sogovornik. Je pa gradnja oskrbovanih stanovanj v Sloveniji cenejša.
‘Nakup’ dodatnih let življenja
»Od dopolnjenih šestdesetih let pa tja do devetdesetih mine trideset let življenja. Pri tem se sprašujem, ali se splača za trideset let življenja poskrbeti za svojo kakovost življenja v oskrbovanem stanovanju ali pa bivati v preveliki nepremičnini, ki jo je treba vzdrževati in popravljati, kar lahko lastnika privede tudi v finančne težave,« razmišlja Jarc. Ob tem dodaja, da mu je doktor psihologije, ki je pri njih kupil oskrbovano stanovanje, povedal, da si lahko z nakupom takšnega stanovanja človek življenje podaljša za petnajst do dvajset let. Takšno stanovanje mu namreč ponudi možnost bolj dejavnega in ustvarjalnega bivanja. »Za kupca je pomembno, da se veseli, da načrtuje njegovo opremljanje, da bo urejeno po njegovem okusu in potrebah,« razlaga Jarc. Dodaja, da gre pri tem za novo sodobno obliko bivanja starejših.
