»V starosti je treba prehrano prilagoditi fiziološkim spremembam, ki jih staranje povzroča,« svetuje certificirana nutricionistka Mojca Cepuš. Pravi, da lahko zdrava prehrana zavira bolezenske procese v telesu oziroma preprečuje njihov nastanek.
»To velja zlasti za kronične vnetne bolezni, kot so sladkorna bolezen tipa 2, srčno-žilne bolezni in presnovne bolezni, povezane z debelostjo,« pove. Pomembno je, da starostniki prilagodijo prehrano lastnim telesnim zmožnostim in pridruženim boleznim. Med najpogostejše bolezni uvrščamo poslabšano funkcionalnost prebavil, fiziološke in patološke spremembe, ki se kažejo v obliki disfagije (motnja požiranja), gastrointestinalnega refluksa (neželen premik želodčne vsebine nazaj v požiralnik), upočasnjeno praznjenje želodca in konstipacija (zaprtje),« našteje. Doda, da se s starostjo spreminja oziroma zmanjšuje tudi občutek za okus, posledica vseh teh dejavnikov pa je zmanjšan energijski in hranilen vnos, ki ogroža prehranski status in lahko povzroči podhranjenost.
Upoštevati je treba tudi druge dejavnike, ki lahko posredno zelo močno vplivajo na prebavni ali presnovni sistem – to so neuravnotežena prehrana (premastna, premalo vlaknin, premalo vode), zmanjšana mobilnost, samostojnost, nevrološke motnje in vplivi zdravil.
Ne pozabite na hidracijo
Kot pravi sogovornica, morajo starostniki v prehrani pogosto prilagoditi konsistenco jedi, ki jih uživajo (cela, rezana, pasirana, zmešana ali sondna), do mere, ki jim omogoča zadostno prehranjenost. Opozarja, da je zelo pomembna tudi hidracija, kjer mora biti tekočina v primeru disfagije denimo zgoščena do mere, ki omogoča normalno požiranje. »Dovolj tekočine v kombinaciji z vlakninami (tako topnimi kot netopnimi) je pomembna za normalno odvajanje blata. V primeru razdraženega črevesja se izogibamo še ostalim iritantom v prehrani, kot so alkohol, kava, paradižnik, čebula in podobno,« našteje.
Primer zdravega in varnega obroka bi tako po njenem mnenju predstavljala ovsena kaša s toplim mlekom za večerjo z dodanim naribanim in kuhanim jabolkom. V primeru zaprtja priporoča še dodatek suhega sadja, kot so na primer suhe slive.
Kdaj poseči po prehranskih dopolnilih?
Kaj pa prehranska dopolnila? So priporočljiva in kdaj? »Prehranska dopolnila so v prehrani starostnika priporočljiva, kadar se na podlagi prehranske ocene ugotovi sum za pomanjkanje določenih hranil. Potrebe po energiji je možno pokriti z energijsko gostejšimi obroki,« odgovarja sogovornica.
Pravi, da od kritičnih hranil starostnikom običajno primanjkuje predvsem beljakovin. »Te se lahko v primeru nezadostnega vnosa dodajajo v obliki beljakovin v prahu, na primer sirotkinega izolata, ali rastlinskih virov beljakovin, ki jih lahko zaužijejo v obliki napitka, bolj praktično pa je dodajanje v gotove jedi, na primer v mlečno kašo,« pove sogovornica.
Opozori, da je treba v primeru, da oseba ne uživa mlečnih izdelkov, od makrohranil pod drobnogled vzeti tudi kalcij. Preveriti je treba, ali ga zaužije dovolj iz rastlinskih ali živalskih virov, sicer je treba prehrano ustrezno dopolniti s prehranskim dopolnilom kalcija ali poiskati dodatne alternative v prehrani (npr. tofu, spirulina, zelenolistna zelenjava ipd.).
Magnezij in D vitamin
»Za dobro absorbcijo kalcija je drugi najpomembnejši element magnezij, ki sodeluje v več kot 300 biokemičnih reakcijah v telesu. Njegovo pomanjkanje je pogosto, zlasti če starostnik uživa premalo nepredelanih in svežih živil. Ta ugodno vpliva tudi na odvajanje blata pri starostnikih,« pove Mojca Cepuš.
»Med prehranskimi dopolnili, ki jih splošno priporočajo, je tudi vitamin D, ki ga velja jemati zlasti v zimskih mesecih, ko je izpostavljenost soncu bistveno zmanjšana,« pravi Cepuševa in doda, da lahko starostniki preventivno uživajo tudi ostala prehranska dopolnila za zdravje srca in ožilja, od katerih izpostavlja zlasti omega-3 maščobe. »Te maščobne kisline se nahajajo predvsem v mastnih morskih ribah,« pove. Priporoča redno jemanje v višini 1 g dnevno, ki ima preventiven učinek na zdravje srca in ožilja, medtem ko lahko večji odmerki v višini 3 do 4 g dnevno delujejo terapevtsko. Poudari, da se mora za višino odmerka starostnik posvetovati s strokovnjakom, saj ribje olje (omega-3 maščobne kisline) vpliva na redčenje krvi. Priporoča tudi uživanje ostalih prehranskih dopolnil, ki ugodno vplivajo na zdravje srca in ožilja, kot je na primer koencim q10. »Pri izbiri prehranskega dodatka pa je treba biti pozoren na zavajajoča oglaševanja in se o vključitvi v prehrano posvetovati z zdravnikom ali prehranskim strokovnjakom,« opozarja.
Občasne terapije s probiotiki
Cepuševa pravi, da je treba v primeru, ko je starostnik na dieti, kjer ne uživa svežega sadja in zelenjave (premalo vlaknin in prebiotikov) in ima težave z neugodno črevesno mikrofloro, razmisliti o občasnih terapijah oziroma kurah s probiotiki. »Izbran izdelek naj ima v svojem pripravku dovolj veliko število za zdravje koristnih mikroorganizmov, ki so sposobne prečkanja kisle želodčne vsebine v želodcu in kolonizacije v črevesju,« še opozori.
