Starejši vse pogosteje uporabljajo alternativne metode zdravljenja; ne le zaradi krajših čakalnih vrst, temveč tudi zaradi obravnave – pomembno jim je, da so deležni bolj individualne obravnave, hkrati pa tudi pogovora, razumevanja in podpore.
Starejša gospa, ki je prebolela raka na dojki, je alternativne metode zdravljenja začela odkrivati po tem, ko so ji zdravniki odkrili še metastaze na jetrih. Kljub intenzivnim kemoterapijam so ji napovedali največ leto in pol življenja. Ker ni želela obupati, se je poleg kemoterapije odločila še za podporno zdravljenje s frekvencami. Kupila je resonančni generator in ga uporablja še danes, ko mineva 13 let od njenega prvega obiska biofizika in terapevta dr. Braneta Kobala, ki je v Slovenijo to tehnologijo tudi pripeljal.
Terapijo ji je takrat priporočila prijateljica, do katere je segel dober glas o dr. Kobalu. A kot dodaja, je bilo nasvetov več. »Alternativnih metod zdravljenja, ki obljubljajo uspehe, je ogromno. Težko presodiš, katera oblika je res verodostojna in kaj je le prodajanje megle,« pojasnjuje. A dodaja, da te nemoč prisili, da poskusiš srečo. »Meni je očitno pomagalo, saj sem kljub črnogledim napovedim zdravnikov še vedno živa,« pravi. Metod alternativnega zdravljenja je sicer veliko – od homeopatije, bioterapije do starodavnih metod zdravljenja, kot so na primer ajurveda, tradicionalna kitajska medicina in naturopatija.
»Alternativnih metod zdravljenja, ki obljubljajo uspehe, je ogromno. Težko presodiš, katera oblika je res verodostojna in kaj je le prodajanje megle.«
Prednost je celostni pristop do težav
Romina Salvi, diplomirana naturopatinja, se strinja, da je alternativna medicina res zelo širok pojem. »Vemo, da je zdaj zelo težko priti do zdravnikov, ko pa do njih pridemo, je njihov čas za posameznega človeka skrajno omejen in zdravniku onemogoča poglabljanje v pacientove težave. Zaradi pomanjkanja časa se pacienta običajno obravnava na hitro, lahko bi rekli da po delih, saj se obravnava posamezne simptome in bolezni ter predpiše zdravilo, ki bo čim prej omililo neko telesno ali psihično disfunkcijo,« pravi naturopatinja in razloži, da v nasprotju s klasično medicine naturopati ne obravnavajo bolezni, temveč človeka, osebo kot celoto.
»Ljudem nudimo čas za pogovor, poslušanje, razumevanje in podporo. Jih ne preganjamo, jim ne sodimo, temveč vsakega posameznika obravnavamo drugače, saj niti dve osebi nista enaki. Svoje stranke obravnavamo kot skupek fizičnih in psihičnih lastnosti, na osnovi katerih iščemo vzroke njihovih specifičnih zdravstvenih težav in jim svetujemo, kako poiskati pot iz težav ter ponovno vzpostaviti lastno psihofizično ravnovesje, ki je povod do povrnitve celostnega zdravja,« pojasnjuje.
To pomeni, da hkrati delajo tako na simptomih kot tudi na vzrokih. Salvijeva poudari, da je pomembno tudi to, da strankam, ki to želijo, pomagajo razumeti, kaj se z njimi dogaja, »saj se tako s svojimi težavami soočajo laže in predvsem z manj strahu.«
Elektronsko poslovanje je nekatere starostnike odrezalo od dostopa do mnogih storitev
Na podlagi lastnih izkušenj Salvijeva pravi, da nikakor ne smemo metati vseh zdravstvenih delavcev v isti koš, saj so nekateri zelo predani svojemu poslanstvu in se ne glede na starost pacienta kar najbolj potrudijo, žal pa po njenem opažanju obstajajo tudi takšni, ki svoje paciente obravnavajo zelo površno: »Pri njih se čuti, da bi jih radi čim prej odpravili, in ne razumejo, da starostniki potrebujejo več časa, da bi lahko razumeli navodila, nasvete, da ne govorimo o elektronskem poslovanju in elektronskem naročanju na preglede, ki je starostnike, če jim nihče ne pomaga, dobesedno odrezalo od dostopa do mnogih zdravstvenih storitev.«
Septembra na fizioterapevtsko obravnavo čakalo 30 tisoč ljudi
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je na začetku septembra 2020 na fizioterapevtsko obravnavo čakalo okrog 30 tisoč ljudi. Čakalna doba za prvi termin se giblje med 12 in 233 dnevi, najdlje čakajo nenujni bolniki, napoteni na limfno drenažo ali obravnavo primarnega in sekundarnega limfedema.
Na operacijo kolena že več kot leto dni čaka tudi naš sogovornik, 77-letnik, ki zaradi bolečin v kolenu in hrbtenici večkrat obišče maserko. »To mi vsaj nekoliko pomaga pri lajšanju bolečine, sicer bi lahko ves čas samo jedel tablete,« pravi. Koronavirus je stanje le še poslabšal, saj bi moral na pregled pred operacijo že aprila, v času epidemije, pa so takrat oddelek zaprli. Tako je na vrsto za pregled prišel šele v septembru, a so ugotovili, da mora pred operacijo še na ultrazvok srca in obremenitveni test. Šele po tem se bo lahko postavil v čakalno vrsto za operacijo – seveda ob predpostavki, da bodo ortopedske bolnišnice sploh obratovale in zaradi covida-19 ne bodo ponovno zaprle vrat.
»Za skrajševanje čakalnih dob je letos namenjenih 14 milijonov evrov, v naslednjem letu pa 28 milijonov,« je minister za zdravje Tomaž Gantar pojasnil v izjavi ob robu podelitve priznanj ‘Moj zdravnik 2020’. Kot je dejal, gre za proračunska sredstva in ne sredstva iz zdravstvene blagajne ZZZS.
Tisti, ki živijo polno, zdravo življenje, potrebujejo manj obravnav
Na podlagi izkušenj s starostniki, ki jih je nabrala v delovnem okolju, Salvijeva opaža, da je kakovost življenja odvisna od posameznikovega značaja, njegovega pogleda na življenje, odzivov na okolico in odnosov, ki mu jih je uspelo med življenjem ustvariti. Če starostniki živijo polno življenje, imajo svoje hobije in rituale, ki jih osrečujejo, denimo sprehod, kavico, dobro knjigo, ukvarjanje s prijatelji in podobno, se zdravo prehranjujejo, delajo na sebi in prevzemajo odgovornost za svoje življenje, po opažanju naturopatinje običajno ne potrebujejo veliko, da bi živeli kakovostno.
»Takšne stranke pridejo na pogovor največ enkrat na mesec, morda na kakšno telesno obravnavo proti bolečinam ali drugim tegobam ali pa zgolj po kakšen naraven pripravek za vzdrževanje dobrega duševnega stanja. Takšna oseba bo pri meni porabila največ od 20 do 70 evrov na mesec,« pravi.
Drugače pa je s tistimi, ki za vse svoje težave krivijo druge ljudi in okolico, vse rešitve za svoje bolezni in bolečine pričakujejo od drugih, hkrati pa sami niso pripravljeni narediti ničesar, da bi bilo bolje. »Tu pa so stroški lahko zelo visoki – potrebujejo namreč več obravnav, sploh če so v bolečinah, in več prehranskih dodatkov za podporo pri fizičnih in psihičnih procesih uravnovešanja,« pojasni Salvijeva.
Cene niso skrivnost, saj ima na spletu objavljen cenik – kot izračuna naturopatinja, bo takšna oseba za celostno podporo porabila nekje od 150 do 300 evrov na mesec. Kot dodaja Salvijeva, pa obstajajo tudi takšne stranke, ki redno prihajajo na naturopatske obravnave za vzdrževanje svojega dobrega psihofizičnega počutja in za takšno podporo porabijo okoli 120 do 200 evrov mesečno.
