Vse več ljudi navdušuje pristnejši stik z naravo tudi med dopustom, zato kampiranje znova doživlja razcvet. Tudi v Sloveniji je zato vse več ponudnikov takih nastanitev, saj se prilagajajo smernicam. Dejstvo pa je, da je kampiranje postalo »moderno« in privlačno tudi za premožnejše, zato se je razvil nekakšen hibrid med šotorom in hotelom – glamping.
Nina Šprohar
Popotnica in skrbnica bloga Nina potuje pravi, da z družino vidijo veliko prednosti v preživljanju počitnic v naravi. »Iščemo bolj divje, neznane in redko obiskane kraje, kjer imamo svoj mir,« pravi sogovornica in doda, da jim je najlepše takrat, ko na telefonu nimajo signala. »Takrat si res lahko odpočiješ in spoznaš, kako nas je vse skupaj tehnologija omrežila in prikrajšala za lepote, ki nas obdajajo, saj je večina ljudi preveč zaposlenih s telefonom, namesto da bi uživali v zunanjih dražljajih. Da o tem, kako v naravi uživajo otroci, ne izgubljam besed,« opisuje Nina, a ob tem doda, da vsem najbrž ni tako lepo, saj kampiranje ni za vsakogar. »To še toliko bolj drži, ko ni na voljo spodobne infrastrukture, kamor bi lahko šel na stranišče, se stuširal,« opozori.
Čim več jedi skuhajte v eni posodi
Podobno velja za kuhanje – tisti kampi, ki delujejo bolj skromno in nimajo prav dobro urejene infrastrukture, nimajo restavracij. Kako se potem znajti s čim manj opreme? Nina pravi, da si obroke na svojih poteh kuhajo sami: »Pri zajtrku sicer ne gre brez kosmičev ali kruha, za večerjo pa spečemo kaj na žaru. Velikokrat si poskušamo pomagati tudi z naravo – najdemo kakšno gobo, gozdne sadeže in podobno,« našteje sogovornica. Svetuje, da za kosilo skuhamo čim več jedi v eni posodi in s tem prihranimo čas pri pomivanju. »Testenine, riž ali krompir v kosih, skupaj s kakšno omako, so vedno dobra izbira za hitro kosilo. To, kaj vse se znajde na naših krožnikih, pa je odvisno tudi od časa, ki ga imamo na poti. Otroci so pri večerji navdušeni tudi nad zdrobom ali polento z mlekom,« doda.
Včasih smo sami lahko tiste »nezaželene nadloge«
Na kaj pa je treba biti pozoren pri preživljanju časa v naravi? Kako se zaščititi pred komarji, klopi in drugim? Avtorica bloga Nina potuje najprej opozori, da smo lahko v naravi tudi mi »tiste nezaželene nadloge«. »Marsikdo se ne zna primerno vesti, skrbeti za naravo, pospravljati za seboj in navsezadnje naravo ceniti. Nekateri se podajo na doživetje na prostem zgolj zato, ker je to danes moderno,« opaža. Vendar pa prizna, da nam narava seveda lahko postreže s kakšnimi neljubimi obiskovalci, med katerimi so verjetno najpogostejši prav klopi in komarji. Kako se torej zaščitijo? »Najprej s primerno obleko in obutvijo (zlasti v primeru klopov), uporabljamo naravna sredstva, ki nas ščitijo, a marsikdaj ne moremo brez česa močnejšega, kar pa žal ni vedno naravno. Nam so zelo pomagale spirale, ki z dimom odganjajo komarje. Ker spimo v avtu, z možem letos razmišljava o izdelavi komarnikov. Prav tako ne nasprotujeva cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu,« še pravi sogovornica.
Proti komarjem z mrežami in repelenti
Če kampirate v Sloveniji ali na Hrvaškem, so piki komarjev sicer nadležni, a niso smrtno nevarni, po drugih delih sveta pa lahko komarji prenašajo dengo, čikungunijo, malarijo … »Če je le mogoče, se izogibamo znanim epidemičnim žariščem bolezni in se pozanimamo za kraje in čas dneva, kjer in ko so insekti najaktivnejši,« svetujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Pravijo, da pri zaščiti pred piki najbolj pomagajo zaščitne mreže za okna in postelje, uporaba insekticidov za prostor ter kombinacija insekticida in repelenta (denimo permetrin) za potovalno opremo in obleko. Za osebno zaščito pred piki svetujejo, naj se primerno oblečemo (svetla in lahka oblačila, po možnosti z dolgimi rokavi in hlačami), na kožo, ki ni pokrita z oblačilom, pa nanesemo priporočen repelent (sredstvo v razpršilu ali drugi obliki za preprečevanje pikov). »Objavljeni podatki kažejo, da sta učinkovitost repelenta in trajanje zaščite odvisna od vrste uporabljenega izdelka, vrste komarja, zunanje temperature, količine znojenja in drugih dejavnikov. Na splošno pa velja, da večja koncentracija aktivne substance v repelentu zagotavlja daljšo zaščito,« pravijo na NIJZ. A pozor, za otroke do dveh mesecev starosti uporabo teh repelentov odsvetujejo, paziti moramo tudi, da ga ne nanašamo na rane ali na razdraženo in vneto kožo ter na sluznico. »Po vrnitvi v zaprt prostor oziroma pred spanjem moramo repelent sprati s kože z vodo in milom,« dodajo.
Temeljito preglejte okolico, preden postavite šotor
Ne le na komarje, paziti moramo tudi na pajke, kače in škorpijone. Po čem prepoznamo, da nas je ugriznil strupen pajek? »Pojavi se lokalna vnetna reakcija s hudimi bolečinami, ki se širijo po telesu. Poškodovanec bruha, ima glavobol, se slini, lahko ima tudi krče in bolečine. Težave trajajo nekaj ur in se lahko v naslednjih dneh v blažji obliki ponovijo. Možen, a redek je smrtni izid zaradi motenj srčnega ritma in odpovedi dihanja,« pojasnjujejo na NIJZ. Zato je pametno, da pri nočni hoji uporabljamo visoko obutev, prostore za kampiranje, opravljanje potrebe ter oblačila in obutev pa moramo pred uporabo temeljito pregledati.
Kače so sicer nevarne, a se v naravi izogibajo človeka in praviloma napadejo le, če so ogrožene. Večina pikov kač je v nogo pod kolenom. »Posledice so lahko bolečine, rdečina in oteklina, ki ji lahko sledi motnja pretoka krvi in limfe ter odmrtje mišičnega tkiva, če kačji strup deluje na živčevje, se lahko pojavi paraliza dihalnih in drugih mišic,« razložijo na NIJZ. »Za trekinge v zelo odmaknjene predele priporočamo, da imajo pohodniki vedno pri sebi komunikacijsko napravo, s katero bodo lahko hitro poklicali na pomoč,« svetujejo.
Gostje v kampu zapravijo manj denarja
Kampiranje v Sloveniji postaja vse privlačnejše tudi za tujce. Na državnem statističnem uradu (Surs) so julija in avgusta lani našteli 312 tisoč tujcev. Zanimivo pa je, da so za nastanitev, hrano, pijačo, prevoze po Sloveniji, prostočasne in druge dejavnosti ter nakupe porabili občutno manj od tistih, ki so bivali v hotelu. Slednji so namreč porabili v povprečju 138 evrov na osebo na dan, kar je še enkrat več od tistih, ki so bili nastanjeni v kampih.
Udobnejša verzija kampiranja: glamping
Vse bolj priljubljen postaja tudi glamping, namenjen tistim, ki bi počitnice radi preživeli v naravi, a bi ob tem radi imeli več udobja kot v kampu. Glamping ali luksuzno kampiranje je bilo sprva značilno le za drage, eksotične destinacije, a se je zdaj uveljavilo po vsem svetu. Kako je v Sloveniji? Večina pozna le glampinške hiše oziroma vile na Bledu, a imamo že več kot 60 ponudnikov takih nastanitev, sodeč po spletni strani glamping.si, kjer združujejo slovensko ponudbo. In cene? Od 16 do 300 evrov na noč, v povprečju pa od 70 do 80 evrov na noč. Izbira je pestra, najamemo lahko hišico v resortu, hišico na drevesu, kočo na samem, lahko celo spimo v vinskem sodu. Tudi lokacije so vsepovsod po Sloveniji, tako da lahko glampiramo ob morju, v gorah, ob jezeru, sredi gozda …
