Gradovi in muzeji na Slovenskem imajo velik zgodovinski, kulturni pa tudi turistični pomen. Hkrati so spomeniki naše kulturne dediščine – zakladnica naše preteklosti, kulturnih običajev in umetnosti.
Vesna Bizjak, Samo Kranjec
Gradovi, v katerih so urejeni muzeji z zbirkami in dokazi, prikazujejo našo preteklost, način življenja, ki so ga oblikovali številni vplivi zgodovine slovenskega ozemlja. Številni so zgrajeni na vrhovih gričev in jih je vredno obiskati že zaradi lepega razgleda.
V register arhitekturne dediščine je vpisanih več kot 500 gradov, od tega jih je precej ohranjenih v obliki razvalin, nekaterim grozi izguba originalnih spomeniškovarstvenih lastnosti. Grajska dediščina se sicer bolj obnavlja od leta 2006, ko so bila za to na voljo evropska sredstva. Gradovi, dvorci in trdnjave so večinoma nastali v različnih obdobjih srednjega veka, v renesansi in baroku, prve sledi o njihovi gradnji so našli celo v antiki. Kljub temu, da so nekateri ohranjeni le v obliki razvalin, mnogo mogočnih stavb še danes trdno stoji, v njih si lahko ogledamo različne razstave in predstave, poslušamo koncerte, si privoščimo kulinarično doživetje ali prenočitev v slogu graščakov, številni so znani po možnosti organizacije grajske poroke, nekaj jih je celo naprodaj.
Ste vedeli, da imamo v Sloveniji tudi:
-
Muzej školjk v Piranu, v katerem je na ogled več kot tri tisoč školjk iz svetovnih morij;
-
Lekarniški in alkimistični muzej v Radovljici, ki so ga odprli lani;
-
Muzej radijskih sprejemnikov v Sežani, zbiratelja Vlada Skoka, ki ima v svoji zbirki presenetljivo število raznovrstnih radijskih sprejemnikov z vseh koncev sveta in vseh obdobij od nastanka radia;
-
Muzej mlinskih kamnov v Naklem, ki prikazuje več kot 350-letnozgodovino delovanja kamnoloma;
-
Gasilski muzej v Metliki, kjer so prava paša za oči starodobna gasilska vozila;
-
Park vojaške zgodovine v Pivki, ki omogoča edinstven pogled tako v nacionalno kot v svetovno zgodovino, in
-
Slovenski šolski muzej, kjer lahko spoznamo stroga šolska pravila, ki so se jih morali držati naši dedki in babice.
Muzeji do mladih prek družbenih omrežij
Muzeji poskušajo svojo ponudbo vsebinsko čim bolj približati javnosti; poleti ponujajo posebne aktivnosti, kot so delavnice za otroke ali posebej organizirane vodene oglede zbirk. Kot pravijo, sledijo razvojnim tokovom in si prizadevajo, da bi kulturno dediščino in svoje delovanje približali javnosti, velikokrat pa se zatakne pri finančnih sredstvih, ki jih za promocijo zmanjka. Zato je toliko bolj pomembno, da organizirajo različne dogodke in akcije, kot je muzejska noč, ki pritegne širše občinstvo.
Tolminski grad v obliki 3D-makete
»Tolminski grad je nedvomno ena najpomembnejših identitetnih prvin Tolmina in širše Tolminske, predvsem v povezavi s časom tolminskih grofov in tolminskega punta. Za domačine je že dolgo ena najbolj priljubljenih sprehajalnih poti. S podporo projektnih sredstev bi temu območju dali tudi primerno ureditev in s tem nove možnosti za turistični razvoj,« so na tolminski občini pojasnili pomen projekta MerlinCV, ki poteka pod okriljem programa Interreg Italia-Slovenija. Gre za dobra 2,5 milijona evrov vreden strateški projekt. Začel se je 1. januarja 2019 in bo trajal do konca leta 2021. Glavnina aktivnosti je načrtovana za letos.
»Na območju severnega obzidja razvalin gradu na Kozlovem robu je velika verjetnost novih arheoloških odkritij, zato bodo maja in junija tam izvedli obsežna arheološka izkopavanja. Na razgledni točki na vrhu bomo postavili nova panoramska daljnogleda. Ena zanimivejših pridobitev bo tudi 3D-predstavitev makete gradu na Kozlovem robu, ki si jo bo lahko sprehajalec naložil na svojo mobilno napravo,« so na občini napovedali februarja in dodali, da bo projekt tako v Tolminu »pričaral« duh časa tolminskih grofov.
V času epidemije koronavirusa svoje zbirke predstavljajo na spletu
»Zdravje je na prvem mestu. Primerna zaposlitev, pozitivne informacije in dostopnost kulture tudi v izrednih razmerah blagodejno vplivajo na duševno zdravje. Čeprav so muzejska vrata v času karantene zaprta tudi za zaposlene, se trudimo izvajati svoje poslanstvo in prispevati k odgovornemu in pozitivnemu ravnanju,« direktorica Prirodoslovnega muzeja Slovenije Breda Činč Juhant odgovori na vprašanje, kako se muzeji spopadajo z »novo realnostjo«.
Svoje dejavnosti so zato preselili na splet. »Na srečo nam družbena omrežja, zlasti Facebook, omogočajo, da smo v rednem stiku z obiskovalci. Znašli smo se v isti kaši. Prepričani smo, da lahko muzealci v poplavi informacij, ki negativno vplivajo na stanje duha, opozorimo na lepe predmete iz svojih zbirk. Zato objavljamo fotografije predmetov iz svojih zbirk, podkrepljene s kratkimi zapisi,« pove direktorica. Obiskovalce, ki imajo, kot doda, zdaj več časa, vabijo na virtualni sprehod pa tudi na oglede poljudnoznanstvenih predavanj, ki so jih posneli in so objavljena na spletu.
Država za kulturo namenja 1,1 odstotka BDP
Prispevek kulture, izražen kot delež dodane vrednosti v bruto domačem proizvodu (BDP), je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) v letih 2014–2018 znašal 1,1 odstotka, v letih 2010–2013 pa 1,2 odstotka. Država je v letu 2018 po podatkih Sursa namenila za kulturo – to je za delovanje knjižnic, muzejev, galerij, gledališč, za koncertno, odrsko in filmsko produkcijo, za umetniške prireditve, spomenike in spominske hiše, kulturna praznovanja, subvencije umetnikom in podobno, za storitve radia, televizije in založništva – skupaj nekaj več kot 432 milijonov evrov, kar je bilo manj kot odstotek BDP. Povedano drugače, celotni izdatki države za kulturo so leta 2018 znašali 209 evrov na prebivalca (24 evrov manj kot leta 2010). Vsak prebivalec pa je v letu 2018 za kulturo porabil v povprečju 216 evrov (57 evrov več kot v letu 2010).
Lepota dostopna kljub socialni izolaciji
»Ob aktualnih fotografijah iz narave sledilce opozarjamo na lepoto okoli nas, ki je dostopna kljub izogibanju socialnim stikom. V naravi lahko poiščejo mir, navdih in osamitev ter doživijo mnogo lepega,« dodaja direktorica muzeja.
Več kot polovica obiskovalcev Prirodoslovnega muzeja Slovenije je otrok in mladine, zato poskušajo pomagati tudi pri izobraževanju otrok na daljavo. »Vabimo k ogledu oddaj, pri katerih so sodelovali naši strokovnjaki. Ker nekateri nimajo niti šolskih obveznosti, smo opozorili na vsebine, ki so staršem v pomoč in so na naši spletni strani javno dostopne. Naj bo učenje zabavno in zanimivo,« poudarja sogovornica. Pozabili niso niti na zahtevnejše sledilce, zato so jih povabili k branju marca izdane muzejske revije Scopolia, ki je dostopna na spletu. »Veselijo nas odzivi na naše delo. Vsem želimo zdravja in komaj čakamo, da bomo spet odprli svoja vrata,« še poudari Breda Činč Juhant.
