V slovenskem turizmu smo se zavezali trajnostnemu razvoju, kar je opredeljeno tudi v Strategiji trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021, pravijo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. »Vizija slovenskega turizma, ki smo si jo postavili v strategiji, je: Slovenija je zelena butična globalna destinacija za zahtevnega obiskovalca, ki išče raznovrstna in aktivna doživetja, mir in osebne koristi,« poudarijo.
Andreja Šalamun
Že oktobra 2017 so vsi ključni deležniki slovenskega turizma, torej javni in zasebni sektor ter civilna družba, podpisali Deklaracijo o partnerstvu za trajnostno rast slovenskega turizma. Kot pojasnijo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), gre za dokument, ki v strateškem obdobju 2017–2021 zavezuje k enotnemu ukrepanju in partnerstvu vse deležnike slovenskega turizma. Podpisniki deklaracije se strinjajo, da bodo prevzeli odgovornost za konkurenčni in trajnostni razvoj slovenskega turizma, s ciljem doseči od 3,7 do štiri milijarde evrov izvoza potovanj. Zavzemali se bodo tudi za odpravo ovir za doseganje ciljev in boljših rezultatov v slovenskem turizmu, udejanjali strateške ukrepe Strategije trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021 ter v okviru pristojnosti k temu spodbujali tudi druge deležnike, odločevalce in predstavnike vlade ter drugih sektorjev, ki so posredno ali neposredno povezani s turizmom, pojasnijo na ministrstvu.
Tudi Slovenska turistična organizacija (STO) je zeleno oziroma trajnostno usmeritev opredelila kot edino pravo razvojno priložnost naše dežele in njene turistične ponudbe, integralno uvajanje trajnostne usmeritve pa postavila v jedro delovanja, to je razvoja in promocije slovenskega turizma. »Privlačna konkurenčna turistična ponudba, zasnovana na trajnostnem konceptu ter razvoju kakovostnih in inovativnih turističnih produktov visoke dodane vrednosti, je tisti ključni element konkurenčnosti, po katerem se naša dežela in njena turistična ponudba razlikuje od drugih destinacij,« so prepričani v STO.
Borza lokalnih živil – priložnost za zmanjševanje količine izpustov
Borza lokalnih živil regije osrednja Slovenija se je uvrstila v izbor dobrih praks zniževanja izpustov toplogrednih plinov, ki so ga v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE opravili v Umanoteri, Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj.
Prvo borzo lokalnih živil, na kateri se srečujejo pridelovalci živil in predstavniki ljubljanskih vrtcev in osnovnih šol ter hotelirji in gostinci, je Turizem Ljubljana pripravil spomladi leta 2018, in sicer v sodelovanju z oddelkom za varstvo okolja Mestne občine Ljubljana, Regionalno razvojno agencijo Ljubljanske urbane regije, Kmetijsko gozdarskim zavodom Ljubljana in Zavodom EKOmeter. Odtlej so jo ponovili trikrat, nazadnje lansko jesen.
Borze skupaj z delavnicami za kuharje iz vrtcev in šol, s podporo javnim zavodom pri pripravi javnih naročil in z delom z ljubljanskimi gostinci pripomorejo k trajnostnemu razvoju mesta na področju gospodarstva, vpliva na okolje in družbenih odnosov, je med drugim zapisano v utemeljitvi uvrstitve borze lokalnih živil v izbor dobrih praks zmanjševanja količine izpustov toplogrednih plinov. Poudarijo, da promocija lokalne kmetijske pridelave in trženje prek gostinstva in turizma tudi neposredno prispeva k ohranjanju in razvoju podeželja v neposredni okolici urbanega središča, medtem ko pomeni lokalna pridelava tudi manj transporta in s tem neposredno vpliva na zniževanje izpustov toplogrednih plinov. Borza je vključena tudi v strateške cilje vizije Ljubljane do leta 2025.
Nov zagon z Zeleno shemo
Na gospodarskem ministrstvu poudarijo, da so pozitivne premike na tem področju opazili predvsem po uvedbi Zelene sheme slovenskega turizma leta 2015. Gre za nacionalni program in certifikacijsko shemo, ki temelji na globalnih kriterijih, je globalno priznana in omogoča mednarodno primerjavo. Ključni strateški cilj Zelene sheme slovenskega turizma je uvajanje trajnostnih modelov v slovenski turizem, in sicer tako na ravni turističnih ponudnikov kot destinacij. Vse cilje strateških usmeritev spremlja trajnostni razvoj in skrb za ekonomsko, družbeno-kulturno in naravno okolje, povedo na STO.
»Green Destinations Standard (GDS) je priznan od Global Sustainable Tourism Council (GSTC), kar posledično velja tudi za SLOVENIA GREEN (SG) – Zeleno shemo slovenskega turizma,« pa pravijo na ministrstvu. Dodajo, da pod njenim okriljem skupaj s Slovensko turistično organizacijo uresničujejo zeleno politiko in ustvarjajo zelena doživetja. Ponosni so, da je Slovenija septembra 2016 postala prva zelena država na svetu po celostnem ocenjevanju po kriterijih »Global Destinations« (od 100 je dosegla 96 točk). Med stotimi najbolj trajnostnimi destinacijami na svetu je bilo kar 18 slovenskih mest.
Oblikujemo lahko avtentična in atraktivna doživetja
Da je Slovenija danes na globalnem turističnem zemljevidu prepoznavna kot vodilna turistična destinacija na področju razvoja trajnostnega turizma, nikakor ni naključje, pravijo v STO. »Gre za rezultat intenzivnih aktivnosti in prizadevanja Slovenske turistične organizacije, ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, slovenskega turističnega gospodarstva in drugih ključnih deležnikov na področju spodbujanja razvoja in promocije trajnosti zavezanega in konkurenčnega slovenskega turizma,« poudarijo. Prepričani so, da je Slovenija znala izkoristiti aktualne trende in to, da turisti iščejo nove, privlačne in avtentične destinacije, ter jim to tudi ponudila.
Dodajo, da je osrednji cilj strategije slovenskega turizma višja vrednost, da bi ta cilj dosegli, pa je potrebno oblikovanje produktov višje dodane vrednosti in nagovarjanje turistov, ki iščejo posebna, butična oziroma petzvezdična doživetja in so zanje tudi pripravljeni plačati višjo ceno. »Naša ključna konkurenčna prednost, to je neokrnjena narava in naša zaveza za trajnostni razvoj ter raznolikost na stičišču štirih geografskih svetov (Alp, Mediterana, Krasa in Panonske nižine), omogoča oblikovanje avtentičnih in atraktivnih turističnih doživetij. In prav takšna doživetja so v skladu s cilji dviga dodane vrednosti in prilivov od izvoza potovanj v slovenskem turizmu,« poudarijo na STO.
