»Slovenija je zakladnica številnih uglednih strokovnjakov na različnih strokovnih in znanstvenih področjih, kar je velik as v rokavu, ko je govor o organizaciji strokovnih srečanj,« pove Jasna Jasič s Kongresnega urada Slovenije. Kot poudari, velja naša država za razmeroma novo, varno, zeleno, avtentično in kompaktno destinacijo, ki ponuja dobro razmerje med kakovostjo storitev in ceno.
»Krovna strategija slovenskega turizma uvršča produkt poslovna srečanja in dogodki zelo visoko – na kar treh od štirih izkustvenih geografsko zaokroženih območjih (v osrednjeslovenski, mediteranski in alpski regiji) so poslovna srečanja in dogodki uvrščeni kot primarni turistični produkt, čeprav je ta v razmeroma zgodnji razvojni fazi, z izjemo Ljubljane ter delno Portoroža in Bleda,« pravi Jasna Jasič, vodja tržnih komunikacij na Kongresnem uradu Slovenije. Kot doda, je v zadnjih petih letih mogoče zaznati, da tako država kot tudi javno in zasebno gospodarstvo vse bolj razumejo in prepoznavajo pomen in priložnosti tega produkta, s tem pa tudi njegovega razvoja.
Slovenija med najboljšimi
Mednarodno panožno združenje kongresnih organizatorjev ICCA vsako pomlad postreže s svežo objavo statističnega poročila, kjer pri pridobitvi in oddaji podatkov sodeluje tudi Slovenija. »Naša država se je tako v evropskem merilu leta 2018 po številu dogodkov uvrstila na odlično 21. mesto s 85 dogodki, glede na končno število udeležencev pa na 23. mesto z 21.595 udeleženci. Tik nad nami sta bili sosednji Hrvaška (108 dogodkov in 26.083 udeležencev) in Madžarska (129 dogodkov in 31.398 udeležencev). V svetovnem merilu se je Slovenija uvrstila na 41. mesto po številu dogodkov in na 45. mesto po številu udeležencev,« pove sogovornica. Poudari, da je največ k odlični uvrstitvi na lestvici ICCA prinesla prestolnica, ki je osrednja kongresna destinacija v Sloveniji.
Tri petine kongresnih dogodkov pripravijo v Ljubljani
Ljubljana je namreč gostiteljica približno treh petin vseh kongresnih dogodkov v državi in je leta 2018 imela rekordno kongresno leto. »Žal za Slovenijo ni natančne statistike na področju kongresne dejavnosti in poslovnega turizma nasploh oziroma za vse segmente dogodkov, kot so znanstveno-strokovna, podjetniško-gospodarska in medvladna srečanja ter dogodki, motivacijska potovanja in podobno,« pravi Jasičeva. Kot poudarja, je kljub opaznemu razvoju poslovnega turizma še precej nezapolnjenih vrzeli in neizkoriščenih priložnosti ter izzivov, ki se jih bo treba prej ali slej lotiti.
Da je glede na možnost še veliko priložnosti neizkoriščenih, se strinja tudi Boštjan Aljaž, direktor Agencije Manager. »Preveč prednosti se daje Ljubljani in programom, ki prinašajo dobiček le kratkoročno,« je jasen.
Temelj je širjenje znanja in strokovnih praks
Kakšne so pravzaprav zakonitosti poslovnega turizma in kdaj lahko govorimo o njem? »Poslovni turizem je del tako imenovane kongresnoturistične dejavnosti, ta pa je eden temeljnih segmentov turistične panoge, trdno zasidran v sam epicenter turizma, ki prinaša ekonomske in družbene koristi,« odgovarja Jasna Jasič. Kot poudari, je širjenje znanja in strokovnih praks esencialen del strokovnih srečanj in dogodkov, »ki poleg drugih značilnosti te globalne dejavnosti prinaša številne multiplikativne učinke v destinacijo – obsega raznovrstna strokovna srečanja in dogodke, zborovanja, razstave, sejme ter motivacijska potovanja in doživetja«.
»Poslovni turizem je lahko organiziran kot skupinski in individualni poslovni turizem in kongresni del,« pa pravi Boštjan Aljaž. Po njegovem mnenju bi v to kategorijo lahko uvrstili tudi mednarodne športne dogodke, ker lahko izpolnjujejo vse potrebne zahteve. »Celo več od tega, saj lahko poleg turističnih nastanitev tekmovalcev, spremljevalcev in navijačev (kjer lahko ponudimo številne pakete in ponudbe) predstavljajo tudi druženje sponzorjev, gospodarstvenikov, politikov in drugih,« pravi Aljaž in doda, da se moramo kot država vprašati, kaj moramo narediti, da pridobimo pomembne mednarodne prireditve, ki bi lahko za našo prepoznavnost in turizem naredile največ.
Premalo izkoriščen poslovno-zdravstveni turizem
Med poslovni turizem bi po njegovem mnenju morali uvrstiti tudi poslovno-zdravstveni turizem, ki ga, tako Aljaž, v Sloveniji skoraj ne uporabljamo. »Smo edina agencija, ki se ukvarja s tem produktom, in tukaj nimamo nobene podpore. Osebno sem se prepričal, kako učinkovit je lahko ta del, ko smo za različna podjetja organizirali poslovna srečanja s tujimi partnerji in jim ponudili sočasno še menedžerske preglede. Ne samo, da imamo pri nas v Sloveniji zelo kakovostne preglede, so tudi precej cenejši kot zunaj, popestrijo dogajanje, hkrati pa se izmenjuje znanje na področju zdravega življenjskega sloga menedžerjev in vodilnih, kar je zelo pomembno tudi za gospodarstvo,« pojasni Aljaž.
V podjetju imajo veliko izkušenj z vsemi oblikami poslovnega turizma, saj so za nekatera domača in tuja podjetja organizirali pomembna poslovna srečanja, ki so bila eden izmed temeljev uspešnega poslovanja. »Zgleden primer je Gorenje, kjer so imeli zelo profesionalen in skrben odnos do poslovnih partnerjev, za katerega smo na tem področju uspešno skrbeli več kot 20 let. Poskrbeli smo, da so njihovi poslovni partnerji z vsega sveta, ki so prihajali v Velenje na poslovne pogovore, podpis pogodb ali ogled proizvodnje, ob tem spoznali tudi preostalo Slovenijo, našo kulinariko, turistično in ekološko ponudbo … Skoraj vsi so iz Slovenije odhajali navdušeni,« pove sogovornik.
Srčika srečanja je program
S čim vse torej lahko Slovenija pritegne poslovne goste? »Promocija in trženje Slovenije v oziru poslovnega turizma sta usmerjena predvsem v strokovna srečanja in dogodke ter motivacijska potovanja, glede na ključne ciljne trge v skladu s krovno strategijo slovenskega turizma,« pove Jasna Jasič. Lani je Slovenija po več letih prizadevanj ustanovila Slovenski kongresni ambasadorski program, katerega cilj je pomagati slovenski znanstveni in strokovni javnosti pri pridobivanju mednarodnih znanstvenih in strokovnih dogodkov. »Slovenija je zakladnica številnih uglednih strokovnjakov na različnih strokovnih in znanstvenih področjih, kar je velik as v rokavu, ko je govor o organizaciji strokovnih srečanj, saj je ravno program srčika vsakega srečanja,« pove Jasičeva. Kot doda, so poleg strokovnosti in dolgoletnih izkušenj domačih PCO (strokovni organizatorji kongresov; angl. Professional Congress Organiser) in ponudnikov v okviru kongresnoturistične dejavnosti pomembne tudi druge konkurenčne prednosti naše države. »Slovenija velja za razmeroma novo, varno, zeleno, avtentično in kompaktno destinacijo, ki ponuja dobro razmerje med kakovostjo storitev in ceno. Seveda ne moremo mimo privlačne sekundarne turistične ponudbe, kulture in drugih dejavnikov, ki dodatno pritegnejo poslovne goste,« poudari sogovornica.
Pomembno je vključiti čim širšo turistično ponudbo
Tudi Aljaž je prepričan, da ima Slovenija veliko kakovostne ponudbe, dobre kongresne hotele z odlično organizacijo, opremo in znanjem, dovolj zmogljivosti in tudi agencij. »Poleg strokovnosti in kakovosti bi obvezno morali vključiti še širšo turistično ponudbo Slovenije, kjerkoli je to mogoče,« pravi Aljaž. Zdi se mu, da je trenutno cilj programov le čim večji zaslužek, ki pa po njegovem mnenju ne pride v prave roke, turizem pa pri tem ostaja premalo izkoriščen. »Večinoma se kongresni turizem organizira v klasičnih kongresnih hotelih. Premalo se trudimo, da bi kongrese pripeljali tudi v zdraviliške hotele, kjer bi bila ponudba storitev pestrejša in kjer bi lahko uporabniki izkoristili naša naravna bogastva in spoznali drugo plat naše dežele,« pojasnjuje Aljaž. Meni, da bi marsikateri udeleženec podaljšal svoj obisk, prišel s partnerjem oziroma družino ali pa se vrnil čez nekaj časa. »Če pa je nameščen sredi mesta in betona, teh želja nima,« razlaga. Kot izjemi navaja Bled in Portorož, vendar se mu zdi, da je tudi v teh krajih težava v pomanjkanju kakovostne dodatne ponudbe.
Gospodarski, družbeni, politični in razvojni učinki
Po nekaterih podatkih naj bi svetovna kongresna poraba obsegala 300 milijard evrov na leto. Kaj pa v Sloveniji? Kakšni so posredni učinki kongresnih dejavnosti, seminarjev, razstav, sejmov … na državo? »Kongresnoturistična dejavnost prinaša številne posredne učinke – ekonomske, družbene, politične, razvojne in druge,« pravi Jasna Jasič. Doda, da med drugim podaljšuje turistično sezono oziroma odpravlja tako imenovano sezonskost, velik del kongresnih gostov se vrne v destinacijo v lastni režiji, velikokrat tudi v razširjeni postavi (denimo z družino). Ocenjuje, da je kongresna dejavnost lahko tudi dobra promocije države, saj lahko pripomore k mednarodni prepoznavnosti in ugledu destinacije, ima številne pozitivne vplive na razvoj znanosti in tehnologije, medkulturni dialog …
»Kongresnoturistična dejavnost v povprečju ustvarja višjo raven turistične porabe kot prostočasni turizem, udeleženci poslovnih srečanj so med najbolj zaželenimi obiskovalci zaradi številnih multiplikativnih učinkov in precej večje turistične porabe,« trdi sogovornica. To dokazujejo tudi podatki iz raziskave o porabi kongresnih gostov, njihovih navadah in pričakovanjih, ki jo je Kongresni urad pri Turizmu Ljubljana naročil v letih 2017 in 2018. Izsledki so namreč pokazali, da kongresni gost v Ljubljani v času tridnevnega kongresa v povprečju porabi 494 evrov na dan, kar je več kot trikratnik dnevne porabe prostočasnega gosta.
Zavedamo se pomembnosti ugleda
Pri izbiri destinacije ima še vedno odločilno vlogo (turistični) ugled destinacije. »Z doslednim in sistematičnim izvajanjem trženja in promocije, zlasti v zadnjem petletnem obdobju, si Slovenija preudarno utira pot do postavljenih ciljev in uspeha, hkrati pa ustvarja pozitiven ugled in čedalje večjo prepoznavnost v globalni tako imenovani industriji srečanj in dogodkov,« navaja Jasna Jasič s Kongresnega urada Slovenije. Prepričana je, da se pomembnosti ugleda poleg drugih dejavnikov konkurenčnosti na nacionalni ravni dobro zavedamo, a meni, da je še vedno veliko prostora za izboljšave, denimo na področju trajnosti in skladnega razvoja vseh izkustvenih regij, pri nadgradnji strokovnega razvoja destinacijskega menedžmenta in marketinga, postavitvi razvoja in raziskav na ustrezno mesto, strokovnem razvoju človeških virov na vseh ravneh, pri izboljšanju letalskih povezav, investicijah, kakovosti storitev in zmogljivosti, osvežitvi in dopolnitvi formalnopravnih uredb, uvedbi finančnih struktur za gospodarstvo in podobnem.
