Ena izmed prednosti obiskov turističnih kmetij je odlična kulinarika. Poleg tradicionalnih jedi gostom ponujajo degustacijo vina ali možnost nakupa pridelkov kar na turistični kmetiji. Veliko kmetov in turističnih ponudnikov ter gostiln se med seboj tako v okviru destinacije kot zunaj nje poveže, da lahko obiskovalcem ponudijo čim bolj unikatna doživetja.
Nina Šprohar
»Kmečke gospodinje vedo, kaj je dobro,« trdijo v Združenju turističnih kmetij Slovenije. Povezava kmetijstva in lokalne kulinarike bo tudi osrednje vodilo projekta Slovenija – gastronomska regija Evrope 2021, ki ga vključene institucije (ministrstva, Slovenska turistična organizacija, Turistično gostinska zbornica Slovenije, Sekcija za gostinstvo Obrtne zbornice Slovenije in drugi) že pripravljajo ter predstavljajo na regijskih konferencah po Sloveniji. Lokalna kulinarika je tudi predmet certificiranja, ki zagotavlja ustrezno kakovost živil in storitev. Zato lahko na tem področju pričakujemo precejšnje premike.
Gostje cenijo lokalno, sezonsko hrano
Goriška brda slovijo po odličnih vinih in dobri kulinariki, zato v TIC Brda pravijo, da so gostje najbolj navdušeni prav nad degustacijami vrhunskih vin v vinskih kleteh. »V ospredju je seveda naša rebula, ki vse bolj pridobiva mednarodno prepoznavnost. Poleg tega gostje cenijo, da se pri obrokih uporablja lokalno, sezonsko hrano, ter zmožnost predstavitve tradicionalnih jedi s pridihom kuharjeve moderne ustvarjalnosti,« dodajajo. Destinacija pa ni znana le po vinu, temveč tudi po sadju, denimo po briških češnjah, marelicah, breskvah, kakijih … »Ne gre pozabiti niti oljčnih olj, ki zaradi unikatne lege Brd dobivajo nagrade, kjerkoli se pojavijo. Brda se lahko pohvalijo tudi z odličnim medom in medenimi izdelki – zanimivo doživetje je denimo apiterapija s čebelami in medom,« poudarijo.
Osnova so lokalne sestavine
»V Sloveniji gre ljubezen skozi želodec,« pravijo na Slovenski turistični organizaciji (STO). »Različne okuse in jedi lahko spoznavate v kar 24 gastronomskih pokrajinah in treh vinorodnih deželah, Slovenija pa ima kar 170 prepoznavnih jedi. Že od nekdaj se ponaša z lokalnimi mineralnimi vodami, v zadnjem času pa postajajo vse bolj zanimive tudi različne vrste piva slovenskih butičnih pivovarn,« pravijo na STO. Kot dodajo, je značilnost slovenskih jedi to, da so pripravljene iz lokalno pridelanih sestavin in da so od pokrajine do pokrajine različne. A. Š.
Degustacije vin, medu, žganja in oljčnega olja
Ponujajo tudi različna doživetja, povezana s kulinariko in kmečkim turizmom. Gostje se tako lahko udeležijo vinskega safarija, kjer se peljejo s terenskimi vozili po vinogradih in dogodivščino zaključijo z vinsko degustacijo in kosilom v vinogradu, poleg tega se lahko udeležijo tudi kuharskih delavnic – od kuhanja marmelad do kuhanja tipičnih briških jedi. Pokusijo lahko tudi med, žganje in oljčno olje. »Da jim čim bolj olajšamo obisk naše destinacije, vsaka dva meseca izdamo brošuro Odprte domačije, v kateri je seznam degustacij brez vnaprejšnje prijave ter seznam vseh gostinskih ponudnikov z odpiralnim časom,« še pravijo v TIC Brda.
Najbolj mikavna teran in pršut
Da je gastronomija ena izmed temeljnih prvin turistične ponudbe, ki pomembno pripomore k promociji in prepoznavnosti destinacije, menijo tudi v Turistično informacijskem centru (TIC) Sežana. »V naših ekstremnih razmerah uspeva na Kras prilagojeno avtohtono rastlinstvo in to je osnova za številne zaščitene izdelke ter pridelke tega območja, ki zagotavljajo posebno gurmansko doživetje,« pravijo. Pri njih je priprava jedi povezana s pridelovalci hrane ter z zaščitenimi izdelki in pridelki tega območja, ki poleg suhomesnih izdelkov (pršuta, pancete in zašinka) vključuje tudi kraški med, ovčji in kozji sir, jagnjetino, kraški brinjevec, brkinski slivovec in teran (avtohtono rdeče vino, zaščiteno s priznanim tradicionalnim pojmovanjem). Del posebne tradicije so tudi osmice, kjer kmet ponudi vino ter doma pridelane jedi. »Poleg tega so naša posebnost jota in mineštre, kjer pridejo do veljave šelin, grah, fižol, ohrovt, ječmen in testenine. Med mineštrami smo zelo ponosni na šelinko (zeleno) z ajdovo polento. Spomladansko vabilo na Kras so dišeče frtalje, pripravljene iz divje šparnge, koromača, žajblja, melise, bezgovih in akacijevih cvetov,« trdijo v TIC Sežana. Največja kulinarična simbola Krasa pa sta zagotovo teran in pršut, ki čez vse leto vabita goste.
Oblikovali so tudi doživljajsko kulinarično turo
Kras ima odlične možnosti za razvoj kakovostnih turističnih produktov, menijo v TIC Sežana, saj lahko turistu ponudijo doživetja, daleč stran od množičnega turizma. Med temi je vsekakor tudi gastronomija. »Imamo neokrnjeno naravo, ki omogoča trajnostno pridelavo kakovostnih surovin in živil, ter odlične kuharske mojstre za ustvarjanje edinstvene gastronomske zgodbe in doživetja,« verjamejo sogovorniki.
Poleg tega se na Krasu skozi vse leto odvija več tradicionalnih kulinaričnih festivalov in prireditev (festival Divji okusi Krasa, Odprte kleti, Festival sivke, V osrčju dežele terana, Praznik terana in pršuta, Praznik češp, festival Gin in brin, Kostanjev praznik, Mesec kraške kuhinje, Martinovanje na Krasu). Veliko ponudnikov ima izoblikovana individualna vinska in kulinarična doživetja; kot primer dobre prakse povezovanja več ponudnikov pa v TIC Sežana omenijo Kras Carso Food Tour, ki je nekakšna doživljajska kulinarična tura.
Povezali bodo kraško kulinariko in kamnoseštvo
Na področju gastronomije so letos vključili več ponudnikov v gastronomski vodnik po poti Alpe Adria Trail ter vključili gastronomske ponudbe Krasa v študijsko turo za turistične agencije v okviru SIW, izvedli so že različne delavnice za gostinske ponudnike in se v okviru Vinskih cest, kjer so promovirali teran, predstavili na sejmu Holiday World Praga.
Kaj še načrtujejo? »Povezati kraško kulinariko s kamnoseštvom – KrasPas, večerja v kamnolomu – ter v okviru neformalne koordinacije za turizem petih kraško-brkinskih občin kandidirati na različnih razpisih, kjer vključujejo gastronomijo,« napovedujejo. Poleg tega si želijo nadgraditi projekt Poletje odprtih kleti, v katerem bodo poleg vinarjev sodelovali še kamnoseki in gostilne, se promovirati na sejmih in borzah, izdati nov katalog destinacije Kras, v katerem bodo predstavili tudi gastronomijo, ter s Kosovelovim domom Sežana izvesti dogodek SeVejKiSeJej.
Maribor stavi na dobra vina
Največji razmah kmečkega turizma pa zaznavajo na Štajerskem. Destinacija Maribor – Pohorje ponuja na gastronomskem področju kakovostno in privlačno ponudbo, katere skupni imenovalec so najstarejša trta sveta, odlični štajerski vinarji in vrhunski kuharski mojstri, s priljubljenima bratoma Vračko na čelu. »Poleg tega so domačini znani kot izjemni gostitelji, kar še pripomore k pristnosti doživetja – bodisi v živahnem mestu, na zeleno-belem Pohorju ali na sončnih vinskih gričih,« pravijo v Zavodu za turizem Maribor – Pohorje. K veljavi in prepoznavnosti štajerskih vin in restavracij pa prispevajo tudi številne mednarodne nagrade. »Štajerska je svojo prepoznavnost skozi stoletja zgradila iz zakladnice avtohtone kulinarike in znamenitih štajerskih vin. Bogato tradicijo pridelave vina simbolno predstavlja najstarejša trta na svetu, ki že več kot 400 let raste na mariborskem Lentu,« dodajajo. Gostom ponujajo številna vinsko-kulinarična doživetja, ki jih lahko kupijo kar prek spletne strani visitmaribor.si.
