Pojav novega koronavirusa in pandemija, za katero je odgovoren, bosta prizadela vse, med tistimi, ki so najbolj v nemilosti, pa je turistična panoga. »Zelo verjetno lahko pričakujemo kolaps turističnega sistema,« meni Marjan Batagelj, direktor družbe Postojnska jama. Bolj optimistični so na gospodarskem ministrstvu, kjer menijo, da sezona ni izgubljena. Turistična panoga je še pred nedavnim v BDP prispevala 12,3 odstotka.
»Prepričani smo, da sezona ni izgubljena. Turizem je panoga, ki se zelo hitro prilagodi in si opomore,« pravijo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). Skupaj s Slovensko turistično organizacijo (STO) so zato pripravili ukrepe za pomoč turističnemu gospodarstvu, ki pa se bodo v prihodnjih dneh in tednih zagotovo še spreminjali.
Na ministrstvu menijo, da je treba promocijske aktivnosti usmeriti na trge, na katerih ni večjega števila okuženih z novim koronavirusom, predvsem pa je nujno čim prej pripraviti načrt rehabilitacije, za kar so potrebna znanja destinacijskega in kriznega menedžmenta. »Poleg tega je treba razviti privlačne turistične produkte, ki bodo pritegnili različne ciljne skupine in bodo zanimivi domačim turistom,« svetujejo na ministrstvu. Dodajo, da se podjetja, ki poslujejo v turistični panogi, zavedajo morebitnih tveganj in kritičnih točk ter da imajo pripravljene ukrepe za njihovo odpravo in nadaljnje poslovanje, saj da so ti sestavni del vsakega poslovnega načrta.
Posledice bodo dolgotrajne
»Zgodilo se je zelo hitro, tako rekoč čez noč. Upam, da smo se dovolj hitro odzvali, predvsem pa, da smo Slovenci dovolj odgovorni, da bomo virus zaustavili,« pravi prvi mož Postojnske jame Marjan Batagelj. Meni, da je »kolaps turističnega sistema« zelo verjeten in da bo turistična panoga posledice novega koronavirusa občutila veliko bolj kot industrija. »Turizem je bil namreč vedno kar precej zadolžen, razdolžitev v času konjunkture pa ni bila dovolj velika. Predvsem pa turizem nima akumuliranih sredstev. Likviden je zgolj takrat, ko deluje,« opozarja Batagelj. Pravi, da pozabljamo na samostojne podjetnike, ki si kruh služijo s turizmom, pa na male turistične delavce, agencije, turistične kmetije in podobno … »Če pogledamo celotno sliko, ugotovimo, da je vrednost 12,3 odstotka BDP, ki ga pomeni turizem, v tem trenutku nič,« je jasen Batagelj.
Dodatno stvari zaplete tudi to, da ni mogoče napovedati, koliko časa bo pandemija trajala in koliko časa bodo turistične destinacije samevale. »Upamo, da bomo ujeli vrh poletne sezone, vendar se postavlja vprašanje, kako uspešna bo. Vprašanje je namreč, ali se bodo ljudje po več tednih, morda celo mesecih samoizolacije takoj odločili za uporabo turističnih storitev. Vprašanje je tudi, ali bodo za to ob recesiji, ki se napoveduje, imeli dovolj sredstev,« razmišlja Batagelj.
Škodo bodo merili v milijonih
V ponedeljek, 16. marca, je življenje v Sloveniji zastalo. Od takrat je namreč zaprta večina javnih prostorov, med drugim vse turistične znamenitosti, muzeji, knjižnice, galerije, gostinski obrati, nastanitve, velnes centri. Ustavljena sta javni potniški in letalski promet, podjetja v turistični dejavnosti pa ne morejo več zagotoviti dela zaposlenim. Ker je turizem delovno intenzivna panoga, kjer stroški dela pomenijo velik delež, so podjetja v brezizhodnem položaju, še zlasti zato, ker ni jasno, koliko časa bodo takšne razmere trajale. »Brez prihodkov in z visokimi stroški dela, ki naj bi jih po zdajšnjem interventnem zakonu pokrivala podjetja v višini 60 odstotkov, je to nevzdržno. Ob ničelnih prihodkih tega bremena podjetja z zaprtimi hoteli in gostinskimi lokali ne zmorejo,« opozarjajo na Turistično gostinski zbornici Slovenije.
Zaposlene želijo obdržati
»Sredi marca smo imeli zelo čuden dan. Kljub temu, da se nam je v Postojnski jami obetala nova rekordna sezona, smo v istem dnevu 200 ljudi napotili na čakanje in enega zaposlili,« pravi Marjan Batagelj in doda, da kljub zelo težkim razmeram odpuščanj ni bilo. »Dolgo smo iskali najboljše ljudi in zdaj, ko smo jih našli, jih želimo obdržati,« pojasni. Zaveda se, da bodo razmere tudi po koncu pandemije zahtevne. »Škodo bomo merili v milijonih, vendar smo na srečo pričakovali, da se bo rast nekoč končala, in zato zelo skrbno izbirali investicije. Vse naše trenutne naložbe so tako finančno pokrite,« pravi. Doda, da so se v času gospodarske rasti vedli odgovorno. »Vedno sem govoril, da moramo biti previdni, ker bodo prišli tudi slabi časi. A tako slabih si niti v sanjah nisem predstavljal,« prizna Batagelj. Januarja so imeli namreč še rekorden obisk, februar je bil malo slabši, ker ni bilo gostov iz Azije, a rezervacije so obetale rekordno sezono. »Še drugi del hotela bi končali in za veliko noč bi bila oba polna. Vse je kazalo, da so pred nami odlični meseci,« razmišlja sogovornik.
Poskušajo omiliti škodo
Na gospodarskem ministrstvu pravijo, da so se takoj lotili obvladovanja razmer in dolgoročnega zmanjševanja škodljivih posledic za gospodarstvo. Tako so že 6. marca sprejeli osem ukrepov za obvladovanje kriznih razmer v skupni vrednosti skoraj milijardo evrov. Med njimi so zakon o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače, kreditne linije, ki jih bodo podjetja lahko uporabila, ko jim bo zmanjkalo likvidnostnih sredstev za poslovanje, dodatna pomoč podjetjem na področju internacionalizacije, povečanje sredstev za pomoč podjetjem v težavah, pomoč podjetjem z urejanjem dela na domu v primeru karantene, predlog odloga plačila davčnih obveznosti zaradi zmanjšanja likvidnosti podjetij, sprememba javnih razpisov in podpora promociji na domačem trgu, spremembe na področju digitalne promocije ter aktivacija pri sprejemanju ukrepov na ravni EU.
Delovna mesta bi lahko ohranili z nepovratnimi sredstvi
»V tem trenutki ne smemo kritizirati vlade in njenih ukrepov, ampak ji moramo pomagati, da pridemo do najboljših rešitev,« pravi Batagelj. In kaj predlaga? »Če smo za reševanje bank namenili pet milijard davkoplačevalskega denarja, zakaj ne bi zdaj s takšnimi sredstvi rešili celotnega gospodarstva? Ne nazadnje bo to gospodarstvo po koncu pandemije znova plačevalo davke in prispevke in bo zagotavljalo presežek sredstev na računu,« predlaga sogovornik. Pomembno se mu zdi tudi, da država omogoči hitro odpuščanje delavcev v času krize, a tudi hitro zaposlovanje, ko kriza mine. »Morda bo kdo rekel, da gospodarstveniki ne želijo plačati delavcev, a bojim se, da jih ne bodo mogli plačati, saj ne bodo imeli denarja,« razlaga Batagelj in doda: »Popravljanje likvidnostnega krča s posojili je neumnost – če se bo podjetje še bolj zadolževalo, bo tako ali tako propadlo, le nekoliko pozneje in z večjim dolgom. Za ohranjanje delovnih mest bi lahko poskrbeli zgolj z nepovratnimi sredstvi.«
Okrevanje bo dolgotrajno
Posledice pandemije skrbijo tudi Turistično gostinsko zbornico Slovenije (TGZS) in druga združenja. Turistična panoga namreč zaradi multiplikativne narave prinaša koristi številnim panogam, pa tudi občinam in državi. »Poslovanje panoge se je povsem ustavilo, položaj je katastrofalen,« pravijo na TGZS. Dodajo, da je študija družbe STR o vplivu širitve novega koronavirusa vse prej kot spodbudna. »Po njenih podatkih je Slovenija uvrščena v skupino držav, kjer je hotelirstvo najbolj prizadeto. Vprašanje je tudi, kdaj bo okrevalo turistično gospodarstvo. Študija med drugim dokazuje, da je bilo okrevanje panoge po prejšnjih precej manjših krizah dolgotrajno, tudi do šest mesecev,« povedo na zbornici. Na vlado so zato skupaj z drugimi turističnimi združenji naslovili predlog dodatnih ukrepov za pomoč turistični panogi.
Denar neposredno v podjetja
Opozarjajo, da trenutni predlog interventnega zakona (na dan 26. marca) ne zadošča za rešitev turizma. »Po vzoru tujih držav bi moral denar za reševanje krize nujno priti neposredno v podjetja, in to takoj, da bi lahko obdržala zaposlene,« pravijo. »Tudi če bi se razmere v državi hitro normalizirale, pred letom 2021 ni pričakovati vrnitve številnih (zlasti mednarodnih) gostov. Po pričakovanjih bodo hudo prizadeti nekateri pomembni tuji trgi, denimo Italija,« napovedujejo.
Menijo, da predlog vlade o subvencioniranem čakanju na delo ne omogoča preživetja turističnih družb, »saj ga zaradi hude in akutne nelikvidnosti v podjetjih te panoge nikakor ne moremo uporabiti; težava je tudi črpanje sredstev šele čez tri mesece, ko bo veliko podjetij že potonilo«. Kot dodajo, pomoč države pri 40-odstotnem sofinanciranju čakanja na delo pomeni, da delavca, ki je na čakanju in je v kvoti sofinanciranja, v šestih mesecih po izteku čakanja na delo podjetje ne sme odpustiti. »Trenutne razmere v turizmu pa so tako slabe, da se najverjetneje odpuščanju dela zaposlenih ne bomo mogli izogniti,« priznajo. Da bi se izognili množičnemu odpuščanju, predlagajo avstrijski model pomoči, in sicer državno pomoč v znesku tisoč evrov glavarine na delavca v turistični industriji na mesec, ali urgentno dopolnitev predloga interventnega zakona v zvezi s čakanjem na delo doma, in sicer tako, da plače zaposlenih v primeru čakanja na delo doma v višini 80 odstotkov plače prevzame država, 20 odstotkov pa delodajalci.
Predlagajo številne ukrepe
Predlagajo tudi finančno-likvidnostne ukrepe, med drugim nepovratna sredstva, subvencioniranje izpada prihodkov, oprostitev vseh prispevkov in davkov na plače za vse zaposlene v turizmu in gostinstvu za leto 2020, oprostitev davka od dohodka pravnih oseb za leti 2019 in 2020 ali podaljšanje rokov za plačilo davkov in znižanje davčne stopnje, zagotovitev nepovratnih sredstev za nujne investicije ter sprejetje zakonske podlage, ki bo uredila odlog vračanja vplačil potnikov za neizvedena potovanja.
Ukrepi so potrebni tudi na delovnopravnem in na marketinškem področju. Med drugim predlagajo uvedbo skrajšanega delovnega časa, ukrepe pomoči samozaposlenim, uveljavljanje delnega povračila nadomestil plač delavcev za šest mesecev, podaljšanje roka za zaposlitev tujcev po prevzemu delovnih dovoljenj na 60 dni, pa tudi uvedbo vavčerskega sistema za spodbuditev domačega povpraševanja po zaključku sprejetih ukrepov.
Vir: Skift, After the Virus: 10 Consumer Trends for a Post-Coronavirus World
