»Če bi mi kdo v začetku marca dejal, da se bo naše življenje čez noč tako močno spremenilo, bi ga vprašal po zdravju. Že čez štirinajst dni je bilo vse drugače,« mi je v telefonskem pogovoru pred kratkim dejal znanec, ki dela v turizmu.
Življenje, kot smo ga poznali, se je v nekaj dneh res postavilo na glavo. Zamajalo se je v temeljih in stvari ter storitve, ki so se nam še pred kratkim zdele samoumevne, so te dni nedosegljive ali pa dosegljive v zelo omejenem obsegu. Velikopotezne načrte smo morali odložiti, letalske karte so ostale neizkoriščene. Svet se spreminja v temeljih, ob tem pa večino preveva strah, nelagodje in predvsem negotovost, kaj nas čaka.
Dolgoročnih posledic pandemije ni mogoče napovedati, upam pa si trditi, da bo ta preoblikovala vse, kar nam je danes znano in blizu, občutno bo najbrž spremenila tudi turistično panogo, ki sicer ustvari več kot 12 odstotkov BDP in je čez noč ostala brez gostov in brez prihodkov.
Verjetno ne moremo pričakovati, da bodo letošnje številke primerljive z lanskimi, ko so v naših nastanitvenih objektih našteli več kot 6,2 milijona turističnih prihodov in 15,7 milijona turističnih prenočitev. Večinoma so bili naši turistični delavci odvisni od tujih gostov – ti so tako ustvarili več kot 72 odstotkov prenočitev in 75,5 odstotka vseh prihodov.
Letos nanje ne morejo računati, vsaj ne v takem številu, toda pandemija ne bo trajala večno in svet se bo prej ali slej postavil na noge, pa čeprav se bo morda sprva vrtel bolj zaskrbljeno in počasi. Začetno previdnost bo izpodrinila želja po potovanjih, spoznavanju novega, druženju, nabiranju dogodivščin in iskanju lepega, ta želja pa bo iz dneva v dan večja. Premagala bo strah in negotovost in ljudje bomo spet okusili radosti življenja zunaj domačih sten. Morda pa bo letošnje leto priložnost za vse tiste, ki odkrivanje domače ponudbe in lepot naše države vedno prelagamo na naslednje leto. Prepričana sem, da bodo turistični ponudniki domačih gostov še kako veseli.
