Pri prometni varnosti sta največja dejavnika tveganja vožnja pod vplivom alkohola in uporaba mobilnega telefona – če na področju prometne varnosti šepa, pa je bolj spodbudna slika pri infrastrukturi.
Nina Šprohar
Kljub preventivnim akcijam smo še vedno precej oddaljeni od ciljev ‘vizije nič’, saj so vozniki še vedno neprevidni in (pre)večkrat vozijo vinjeni, ali pa uporabljajo mobilni telefon. Cestna infrastruktura je sicer, po dolgem času, v solidnem stanju, končno se nam obeta tudi začetek gradnje tretje razvojne osi.
Javna agencija RS za varnost prometa (AVP) je skupaj s Policijo in predstavniki Darsa na novinarski konferenci na začetku leta na podlagi začasnih podatkov predstavila stanje varnosti cestnega prometa v Sloveniji lani. Na cestah sta umrla 102 udeleženca cestnega prometa, kar je 12 odstotkov več v primerjavi z letom poprej in daleč od ‘vizije nič’, torej nič smrti na cestah, ki so si jo zadale članice Evropske unije (EU). »Glavni vzroki in dejavniki, zaradi katerih je v Sloveniji prišlo do nesreč s smrtnim izidom, so neprilagojena hitrost, nepravilna stran oziroma smer vožnje, izsiljevanje prednosti in alkohol,« so povedali v AVP. V letu 2019 so alkoholizirani udeleženci v prometu povzročili kar 1.527 prometnih nesreč in zakrivili 30 smrti.
Večji novi projekti
Na MzI obljubljajo, da se bo v prihodnjem letu nadaljevalo z deli na projektih v teku, »nove aktivnosti pa bodo sledile potrjenim načrtom iz se izvajale skladno z razpoložljivimi sredstvi«. Med drugim je predvidena pridobitev gradbenega dovoljenja in začetek gradnje obvoznic Vodice, Slovenska Bistrica, Kidričevo, gradnja navezovalne ceste Ljubečna–AC priključek Celje vzhod, novogradnja ceste Hotemaže–Britof in rekonstrukcija ceste Zidani Most–Radeče. Prav tako je predvidena izvedba pripravljalnih aktivnosti za novogradnjo ceste Zidani Most–Hrastnik, obvoznico Bled, zahodno obvoznico Maribor, obvoznico Železniki in za novogradnjo ceste Dramlje–Šentjur.
»Ni zakona na svetu, s katerim bi preprečili vse prometne nesreče«
V nevarnosti pa niso le vozniki avtomobilov, temveč tudi pešci, kolesarji in motoristi – ti so v prejšnjem letu predstavljali kar polovico smrtnih žrtev. Mag. Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi, meni, da smo v zadnjih desetih letih prometno varnost precej izboljšali, a »žal pridejo obdobja, ko se ta poslabša«. Policija sicer ukrepa in poleg represivnih ukrepov ves čas izvaja tudi preventivne aktivnosti, a se zavedajo, da »ni zakona na svetu, s katerim bi lahko preprečili vse prometne nesreče, zato se moramo zavedati, da lahko za lastno varnost in varnost drugih največ naredimo sami«. Letos uvajajo dodatne aktivnosti za večjo varnost v prometu, med drugim bodo denimo vpeljali uporabo skenerjev za opravljanje ogledov prometnih nesreč, ki so jih konec lanskega leta v uporabo prejele še zadnje štiri postaje prometne policije, s čimer bodo izboljšali kakovost obravnave prometnih nesreč.
Večji projekti na področju vzdrževanja glavnih in regionalnih cest
Nekateri izmed večjih projektov, ki jih DRSI izvaja v okviru investicijskih vzdrževalnih del na omrežju glavnih in regionalnih cest, so:
– Ureditev ceste R2-430/0282 skozi Šmarjeto pri Celju
– Gradbena dela za ureditev ceste R2-403/1073 Podbrdo–Petrovo Brdo
– Modernizacija RT-930/7065 Cezlak–Pesek: Gradbena dela 1. etapa
– Rekonstrukcija ceste Predel–Bovec
– Sanacija mostu čez Savo v Kranju (KR0147) na R1-210/1108
– Rekonstrukcija ceste R3-605/5702 Livek–Livške Ravne – 1. faza
– Gradbena dela za rekonstrukcijo ceste Polhov Gradec–Dobrova 1.in 2. faza
– Reko. R2-425/1265 Mežica–Črna na Koroškem: gradbena dela
– Rekonstrukcija ceste R3-686 odsek 1279 Žiče–Dramlje (od Kartuzije do Straže na Gori)
– Obnova vozišča po postopku hladne reciklaže na cesti R2-454, odsek 1400 Miklavž–Hajdina
– Izvedba galerije Jelični vrh na cesti G2-102/1034
– Sanacija zalednih brežin na G2-102/1037 Dolenja Trebuša–Želin
– Sanacija plazu Solčavsko na cesti R2-428/1252
– Rekonstrukcija regionalne ceste R3-704/1355 Ribnica–Brezno
Velika težava: uporaba mobilnih telefonov med vožnjo
Dean Polc, vodja službe za cestninski nadzor DARS, pa je opozoril, da nekateri vozniki spremenljive prometne signalizacije, ki označuje preusmeritev prometa skozi točko nadzora, ne upoštevajo in vožnjo nadaljujejo, kot da prometne signalizacije ni. »Takšno početje ni novo, saj podobne primere poznamo pri vožnji v predore pri rdečem semaforju oziroma rdečem križu, ki označuje, da je vožnja po prometnem pasu prepovedana,« je poudaril. Poleg tega naj bi precej voznikov med vožnjo uporabljalo mobilne telefone, nekateri pa so se namerno izogibali vožnji skozi nadzorno točko.
AVP je v začetku leta sicer že zagnala nacionalno preventivno akcijo, s katero opozarja na nevarnost uporabe mobilnih telefonov v prometu. »Z uporabo mobilnega telefona med vožnjo se namreč zmanjšuje zbranost voznika in njegova pozornost za dogajanje na cesti in v njeni okolici,« je dodala Vesna Marinko, direktorica AVP. Tveganje za nastanek prometne nesreče se namreč ob uporabi mobilnega telefona poveča za kar štirikrat. V akciji, s katero naslavljajo vse udeležence v prometu, pa so pripravili različna preventivna gradiva, preventivno-ozaveščevalni film, nove kratke radijske spote, eko talne grafite pred prehodi za pešce, prijazen poziv radijskim oddajam, da v času akcije za en teden ukinejo klice v eter in sms sodelovanja v nagradnih igrah, odločitev pa pospremijo s poglobljenimi ozaveščevalnimi vsebinami o problematiki uporabe mobilnih telefonov v programu.
Stanje državnih cest se počasi izboljšuje
Na Ministrstvu za infrastrukturo (MzI) pravijo, da Direkcija za infrastrukturo (DRSI) upravlja skoraj 6 tisoč kilometrov državnih cest, zato morajo neprestano vlagati v obnovo, modernizacijo in nadgradnjo obstoječe infrastrukture. Ocenjujejo, da se stanje državnih cest v zadnjem obdobju izboljšuje. Menijo, da je to »posledica večjega obsega finančnih sredstev, ki so bila v krajšem obdobju po krizi namenjena obnovi«. Iz meritev je namreč razvidno, da je bilo v letih 2016–2017 v zelo slabem in slabem stanju 60 odstotkov glavnih in regionalnih cest, v dobrem in zelo dobrem stanju pa 31 odstotkov. Najnovejše meritve iz let obdobja 2018–2019 pa kažejo, da je v zelo slabem in slabem stanju 57 odstotkov cest, medtem ko jih je v dobrem in zelo dobrem stanju 33 odstotkov. V okviru naložbenih vzdrževalnih del se vodijo projekti preplastitev, rekonstrukcij, obnov, ureditev in modernizacij državnih cest, poleg tega pa DRSI vozišča sanira tudi v okviru projektov, ki so primarno namenjeni drugi vrsti ukrepa, npr. sanaciji brežin, zidov, plazov …
Poleg tega je DRSI lani za projekt za postavitev varnostnih ograj na posebej izpostavljenih mestih namenila več kot 3 milijone evrov. Tudi znotraj vseh drugih naložbenih projektov, kot so novogradnje in rekonstrukcije, so sredstva namenjena za postavitev varnostnih ograj. Letos je za postavitev in zamenjavo varnostnih ograj v posebnem projektu namenjenih predvidoma 2,5 milijona evra.
Stanje državnih cest se v zadnjem obdobju izboljšuje.
Hitra izgradnja drugega tira je nujna
Poslanci so konec lanskega leta sprejeli poroštveni zakon za gradnjo 2. tira Divača–Koper in 3. razvojne osi. S tem so pospešili in pocenili izvedbo teh dveh pomembnih infrastrukturnih projektov, katerih realizacija je v preteklem še nekoliko visela v zraku. Državno poroštvo za financiranje izgradnje 2. tira do skupne višine 417 milijonov evrov so podelili družbi 2TDK, ta pa je vmes naletela na nove zaplete. 2TDK je namreč razpis za Glinščico, ki je del drugega tira, objavil marca lani, nato pa ga avgusta razveljavil, ker referenca najcenejšega ponudnika, konzorcija Markomark, ni bila ustrezna, ostali dve ponudbi pa naj bi krepko presegali ocenjeno vrednost. Vseeno pa so si po pritožbi premislili, ko so ugotovili, da je konzorcij Markomark, po ugotovitvah strokovne komisije 2TDK, ustrezno zamenjal podizvajalca za gradnjo objektov v dolini Glinščice.
»Drugi tir je izjemno pomemben projekt za razvoj Luke Koper in s tem celotnega slovenskega gospodarstva,« pravijo na MzI, kjer obljubljajo, da bodo »z izgradnjo nove železniške proge ustvarili pogoje za ustvarjanje novih delovnih mest, izboljšali življenja ljudi, ki živijo ob obstoječi železniški progi Divača-Koper, tovor s cest pa v še večji meri preusmerili na železnice in tako zmanjšali negativne okoljske vplive pretovora blaga«.
S tem se strinjajo tudi v Luki Koper: »Ta projekt je za nas ključnega pomena, saj je sodobna, zmogljiva in zanesljiva železniška povezava temelj ne le za naš nadaljnji strateški razvoj, ampak tudi za razvoj logistike v državi nasploh. Glede na to, da sosednje države intenzivno gradijo železniško infrastrukturo, se lahko zgodi, da bodo blagovni tokovi, ki se danes usmerjajo na Koper, obšli Slovenijo,« opozarjajo.
Korošci bodo očitno končno dočakali 3. razvojno os
Vse je pripravljeno tudi za začetek gradnje 3. razvojne osi, s katero bi izboljšali svojo geostrateško lego in ustvarili pogoje za več tujih naložb. »Z novo hitro cesto se bo Slovenija razvijala bolj enakomerno, Korošci pa bodo končno dobili hitrejšo in bolj varno povezavo z Ljubljano in preostalo Slovenijo, ki si jo zaslužijo,« pravijo na MzI. Obenem 3. razvojna os predstavlja tudi sekundarno prečno povezavo med sredozemskim in baltsko−jadranskim koridorjem, kar ji daje pomen tudi izven meja Slovenije. Projekt sicer poteka v treh ločenih sklopih: na severnem, srednjem in južnem delu.
Priprave na začetek gradnje, ki je predviden že letos, potekajo na severnem in južnem delu. »Uresničevanje projekta sledi prometnim potrebam in potrebam gospodarskega razvoja regij, prednostno pa se zagotavlja ustrezna propustnost in kakovost prometnih povezav na prometnih smereh avtocest A1 proti Republiki Avstriji in A2 proti Republiki Hrvaški,« zatrjujejo na MzI. Državno poroštvo so podelili družbi DARS, za financiranje izgradnje dveh odsekov na severni osi in enega odseka na južni osi, v skupni vrednosti do 360 milijonov evrov.
Priprave na začetek gradnje 3. razvojne osi, ki je predviden že letos, potekajo na severnem in južnem delu.