Koronavirus je ključno posegel tudi v dejavnost transporta in logistike. Če so v zadnjem letu njeni predstavniki že čutili ohlajanje globalnega gospodarstva in se pripravljali na brexit, je bolezen COVID-19 udarila kot strela z jasnega. Meje držav se zapirajo, prometni tokovi so se v veliki meri ustavili. Četudi bodo spomladanske in poletne temperature koronavirus pregnale, bo tudi v transportu in logistiki, podobno kot v drugih gospodarskih dejavnostih, škoda velika. Negotovost, ki je v zadnjih letih spremljevalka svetovnega političnega in gospodarskega dogajanja, se je razbohotila do skrajnosti.
Osnovni izzivi v slovenskem transportu in logistiki ostajajo enaki. Še vedno so v ospredju zahteve po čim hitrejšem začetku gradnje drugega tira in pospešitvi gradnje tretje razvojne osi. In modernizacije železniškega omrežja, ki bo omogočala prenos cestnega prometa na železniškega in s tem razogličenje prometa. In razvoj ostalih oblik trajnostne mobilnosti, ki naj bi predvsem zmanjšale uporabo osebnega avtomobila, ki je v slovenskem prostoru še vedno ključno transportno sredstvo.
Sama logistična podjetja so močno vpeta v proces digitalizacije. Čeprav tehnologije omogočajo veliko več možnosti, kot jih podjetja izrabljajo, pa big data analitika, internet stvari, umetna inteligenca ter avtomatizacija in robotizacija korak za korakom pridobivajo domovinsko pravico tudi pri nas. Zagotavljanje sledljivosti, preglednosti in povezljivosti pa je v naši logistiki že dejstvo.
Ko bo koronavirus človeštvo izpustil iz svojih krempljev, se bo običajna konkurenčna dirka z vso ostrino nadaljevala.
