Slovenija bi morala za konkurenčnost železniškega prometa posodobiti celotno železniško omrežje, pri čemer, poleg drugega tira, pomembno mesto zavzema Ljubljana.
Andreja Šalamun
Letos je predviden začetek treh večjih projektov, ki bodo pripomogli k večji pretočnosti železniškega tovornega prometa. Prvi je varnostno-tehnična nadgradnja železniškega predora Karavanke, drugi nadgradnja železniške proge Ljubljana–Jesenice–državna meja na odseku Podnart–Lesce Bled, tretji pa nadgradnja vozlišča Pragersko.
Od pomembnejših železniških projektov je najpogosteje v ospredju drugi tir, saj gre za največji projekt tako po obsegu kot po vrednosti. »Brez drugega tira ne bo rasti Luke Koper in ne ostalih deležnikov logistične verige, ki delujejo okoli nje, na primer špediterjev, pomorskih agentov, kontrolnih hiš in drugih, torej vseh, ki so kakorkoli vpleteni v katerikoli proces delovanja Luke Koper,« pomen drugega tira pojasni dr. Igor Jakomin, strokovnjak za logistiko in oskrbovalne verige. Prepričan je, da prinaša Sloveniji ogromno koristi in da lahko z njegovo pomočjo postanemo okno v svet za sosednje trge.
»Toda drugi tir se konča v Divači, zato je nujna modernizacija kritičnih delov na celotnem slovenskem železniškem omrežju,« opozarja Jakomin. Pravi, da je treba urediti na primer center Ljubljane, Zidani most, tudi koridor iz severozahoda proti jugovzhodu, povezati Ljubljano z letališčem in drugo. Opozoril je, da so že v času, ko je sam delal na prometnem ministrstvu, začeli projekt železniške obvoznice najprej okrog železniške postaje Ljubljana, nato pa okrog celega mesta, vendar se je projekt zaradi njemu neznanih razlogov ustavil. Prepričan je, da takšen projekt prinese glavnemu mestu in blagovnim tokovom veliko prednosti, da pa zahteva veliko truda in dobre volje pri vseh deležnikih – od državnih organov navzdol.
Ljubljana spodbuja državo: Pospešite pripravo ključnih dokumentov
V Mestni občini Ljubljana (MOL) se zelo dobro zavedajo povečanja tovornega prometa v in skozi Ljubljano. »Zaradi tega redno apeliramo na pristojne državne organe, da pospešijo pripravo ključnih dokumentov za prostorski razvoj mesta in regije. Med njimi sta tudi Državni prostorski načrt za Ljubljansko železniško vozlišče, za katerega je bil sprejet sklep o začetku priprave že v letu 2013, in Državni prostorski načrt za nadgradnjo železniške proge Ljubljana–Kranj–Jesenice–državna meja v koridorju obstoječe proge, za katerega je bil sprejet sklep o začetku priprave v letu 2018,« pravijo predstavniki MOL.
Od države pričakujejo, da »glede na lego in pomen Ljubljane v evropskem naselbinskem in prometnem sistemu pristopi k celoviti ureditvi cestnega in železniškega prometa v ljubljanskem prometnem vozlišču. Ljubljana je namreč jedrno mesto na dveh evropskih jedrnih koridorjih, baltsko-jadranskem in mediteranskem.«
Letos končana nadgradnja proge Zidani Most-Celje
Trenutno na področju železniške infrastrukture poteka kar nekaj večjih projektov. Predvidoma letos naj bi se končala nadgradnja železniške proge Zidani Most–Celje, ki se je začela leta 2017 in obsega nadgradnjo železniške proge v dolžini 26,2 kilometra ter nadgradnjo železniških postaj Celje, Laško in Rimske Toplice. Kot pravijo na Ministrstvu za infrastrukturo (MzI), ocenjena vrednost naložbe znaša 282,4 milijona evrov (z DDV), zagotovljeno pa je sofinanciranje z evropskimi sredstvi v okviru IPE nacionalne ovojnice, in sicer v vrednosti 90,6 milijona evrov. Projekt, ki se je začel izvajati v letu 2017, bo zaključen predvidoma do konca leta 2020.
Brez drugega tira ne bo rasti ne Luke Koper ne ostalih deležnikov logistične verige, ki delujejo okoli nje.
Drugi večji projekt je nadgradnja železniške proge Maribor–Šentilj. »V okviru projekta je izvedena nadgradnja obstoječega tira, nadgradnja železniških postaj Pesnica, Šentilj in Maribor Tezno in rekonstrukcija obstoječega predora Šentilj, v teku je nadgradnja železniške postaje Maribor, v prvi polovici leta 2020 pa je predviden začetek gradnje novega predora Pekel in novega viadukta Pesnica,« povedo na MzI. Ocenjena vrednost naložbe znaša 253,7 milijona evrov. Zagotovljeno je sofinanciranje z evropskimi sredstvi v okviru kohezijskega sklada v višini 101 milijon evrov. Dela na obstoječi trasi bodo zaključena predvidoma letos, na novi trasi (predor Pekel, viadukt Pesnica) pa do konca 2022.
Ljubljana je jedrno mesto na dveh evropskih jedrnih koridorjih, baltsko-jadranskem in mediteranskem.
Tretja faza modernizacije kočevske proge
Kar nekaj dela bo še na modernizaciji kočevske proge. Gradbena dela so bila zaključena konec leta 2018, aprila 2019 pa je bil znova vzpostavljen tovorni železniški promet med Ribnico in Kočevjem. V teku je izvedba tretje faze, ki obsega zamenjavo in posodobitev signalno varnostnih (SV) in telekomunikacijskih (TK) naprav na celotni progi ter ureditev in zavarovanje nivojskih prehodov, s čimer se omogoči uvedba rednega potniškega prometa do Kočevja v sredi leta 2020. Dela se financirajo izključno iz proračuna RS.
Na progah Pragersko–Šentilj–državna meja in državna meja–Dobova–Zidani Most v skupni dolžini 90 kilometrov poteka uvedba evropskega sistema za nadzor vlakov (ETCS). Ocenjena vrednost naložbe je 18,6 milijona evrov, zagotovljeno pa je sofinanciranje z EU sredstvi v okviru IPE nacionalne ovojnice v vrednosti 6,37 milijona evrov. Projekt bo končan predvidoma do konca leta 2023.
Do leta 2025 pa naj bi bil končan projekt vzpostavitve daljinskega vodenja prometa na odsekih prog Zidani Most–Ljubljana in Zidani Most–Šentilj ter gradnja izvennivojskih dostopov na perone na postajah oz. postajališčih Hrastnik, Trbovlje, Zagorje, Litija, Kresnice, Laze, Štore, Šentjur, Ponikva, Rače. Projekt se bo izvajal v več sklopih, trenutno je v izvedbi vgradnja signalnovarnostnih naprav na železniški progi Zidani Most–Šentilj in gradnja podhoda Štore.
Kaj prinaša načrt za prenovo železnic do leta 2027?
Kot pravijo na infrastrukturnem ministrstvu, se bodo nekateri projekti za prenovo železnic nadaljevali do leta 2027, kar velja predvsem za projekt varnostno-tehnične nadgradnje železniškega predora Karavanke in nadgradnjo železniške proge Ljubljana-Kranj-Jesenice. »Ob tem se načrtuje nadgradnja železniške proge in postaj v območju Ljubljane od Šiške do Zaloga, želeli pa bi si napredka pri umeščanju projekta Tivolski lok in tudi izvedbe tega projekta, saj je študija regionalnih prog pri koncu. Za zagotovitev taktnega voznega reda v območju Ljubljanske urbane regije (LUR) bo treba izvesti projekte dvotirnosti na železniškem območju širše ljubljanske urbane regije,« povedo na ministrstvu.
Še letos varnostno-tehnična nadgradnja železniškega predora Karavanke
Letos je predviden še začetek treh večjih projektov. Prvi je varnostno-tehnična nadgradnja železniškega predora Karavanke. Projekt financirata Avstrija in Slovenija. Ocenjena vrednost naložbe na slovenski strani znaša 78,66 milijona evrov (z DDV), kot pravijo na ministrstvu pa je predvideno sofinanciranje z evropskimi sredstvi v okviru Kohezijskih sredstev v višini 47,6 milijona evrov. Slovenija in Avstrija sta dobili odobrena evropska sredstva (IPE) v višini 2,97 milijona evrov za izdelavo naložbene in projektne dokumentacije, od tega je Slovenija upravičena do 1,36 milijona evrov. V letih 2017–2020 je predvidena priprava strokovnih podlag, projektne in naložbene dokumentacije. Začetek izvedbe del je predviden v sredini letošnjega leta, zaključek del pa predvidoma leta 2021. Večina del bo izvedena v času popolne zapore predora od oktobra 2020 do aprila 2021.
V času zapore železniškega predora Karavanke je predvidena tudi nadgradnja železniške proge Ljubljana–Jesenice–državna meja na odseku Podnart–Lesce Bled. Ocenjena vrednost naložbe znaša 45 milijonov evrov. Dela naj bi se začela sredi leta, končala pa v letu 2022.
Konec letošnjega leta je predviden tudi začetek nadgradnje vozlišča Pragersko. Kot povedo na ministrstvu, je pogodba za izvedbo del z izvajalcem že podpisana, pridobivajo pa okoljevarstveno soglasje in gradbeno dovoljenje. Ocenjena vrednost naložbe je 88,9 milijona evrov, predvideno je sofinanciranje z evropskimi sredstvi iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), in sicer v višini 40 milijonov evrov. Zaključek del je predviden v letu 2022.
Skladiščni prostor si lahko zagotovite v enem dnevu
S pomočjo rešitev družbe Petre šotori hale, d. o. o. lahko v enem dnevu pridete do 1.000 kvadratnih metrov pokritih prostorov.
V družbi Petre šotori hale, d. o. o., za podjetja izdelujejo šotore iz aluminija, pri čemer trgu ponujajo prireditvene šotore, skladišče hale in nadstreške ter dodatno opremo, strankam pa zagotavljajo celovite rešitve. Izdelujejo tudi šotore za različne priložnosti iz platna, ponjave za tovorna vozila in cerade ter tudi male nadstreške in paviljone. Vse v skladu z njihovim sloganom »Pokrijemo vse priložnosti«.
Družba ima na opisanem področju bogate izkušnje, saj se od 38 let svojega delovanja s šotori ukvarja trideset let. Ponujajo tudi servis ponjav in šotorov, ki zajema pranje, šivanje in popravljanje.
Po besedah direktorice Marije Petre lahko s svojimi šotori pokrijejo vse potrebe podjetij, pri čemer ponujajo nakup ali najem. Če bodo takšne enostavne objekte naročniki uporabljali dalj kot dve leti, si morajo zagotoviti skrajšano gradbeno dovoljenje.
