Če bomo ljudje izobraženi, trajnostno osveščeni, bomo izbirali čiste, okolju in družbi prijazne ter ekonomične oblike mobilnosti.
Nina Šprohar
Da nas sodoben način življenja, tempo, tehnološki razvoj in globalni megatrendi, ki jim ni mogoče ubežati, silijo v prihodnost, kjer bo potreba po večji mobilnosti še močnejša, napoveduje dr. Matjaž Knez s Fakultete za logistiko v Mariboru. Prav zato po njegovem mnenju potrebujemo še boljše, trajnostne in tehnološke rešitve, »na evropskih proizvajalcih avtomobilov in politiki pa je naloga, da to pripravijo in udejanjijo«. Evropski avtomobilski sektor sicer vlaga skoraj 45 milijard evrov na leto v ukrepe za zadovoljitev jutrišnjih potreb po mobilnosti, z namenom doseganja čiste, pametne in varne mobilnosti.
Torej, kaj se nam obeta na področju bolj čiste mobilnosti? Dr. Knez predvideva, da se bodo emisije, povezane s cestnim prevozom, drastično zmanjšale, predvsem zaradi večje uporabe vozil z najnovejšimi tehnologijami in alternativnimi pogonskimi sklopi – vse to v inteligentnih prometnih sistemih, ki bodo še bolj povezani, in z izboljšano infrastrukturo.
»Zaradi pomembnih naložb v sisteme zaračunavanja infrastrukture bodo končno odpravljene ovire, ki so zaustavljale tržno uporabo vozil z alternativnimi gorivi. Zanesljiva in enotna infrastruktura za polnjenje bo širše dostopna po vsej Evropi, za celoten spekter alternativnih pogonskih sklopov – vključno z električnimi, hibridnimi, gorivnimi celicami in vozili na zemeljski plin,« meni strokovnjak. Zahvaljujoč stalnemu obnavljanju voznega parka bomo po njegovem mnenju lahko izkoristili prednosti najnovejših tehnologij z nizkimi emisijami, ki bodo zagotavljale, da bodo vozila porabila manj goriva, s čimer se bodo zmanjšale emisije CO2, NOx in delcev PM10 in PM2,5. »Ključno vlogo pri vsem tem pa ima človek. In če bo ta izobražen, trajnostno osveščen, bodisi kot uporabnik ali politični odločevalec, bo izbiral čiste strategije, okolju in družbi prijazne ter ekonomične oblike mobilnosti. Veliko bo treba vlagati tudi v izobraževanje oziroma ozaveščanje,« še poudari sogovornik.
Krožno gospodarstvo in učinkovita raba energije
Kako pa se bodo podjetja prilagodila zahtevam po čistem zraku in okolju? »V Pošti Slovenije bomo med drugim investirali v trajnostni razvoj oz. energetsko učinkovitost stavb in opreme ter elektrifikacijo voznega parka s ciljem zniževanja ogljičnega odtisa, večanja deleža energije iz obnovljivih virov, prihrankov energentov, goriva in vode ter stroškov vzdrževanja,« obljubljajo.
»Največji vpliv poslovanja na naravno okolje imajo odpadki in raba energije – na vseh področjih dejavnosti, tudi pri transportu. Zato sta ključna stebra okoljskega upravljanja implementacija krožnega gospodarstva (obvladovanje snovnih tokov) in učinkovito upravljanje z energijo (posledično zmanjševanje ogljičnega odtisa), kar vključuje tudi uporabo obnovljivih virov energije,« pravijo v podjetju. Od 2013 do 2019 so sicer izvedli že več kot 90 projektov, pri katerih so dosegli 528 tisoč evrov prihranka pri stroških in prihranili 13.200.000 kWh energije. V tem obdobju so v ozračje spustili za 3.100 ton CO2 manj.
V prihodnosti bodo osebni, potniški in tovorni promet povezani v posebno, skupno omrežje, kar bo posledično prineslo velike prihranke pri času in denarju.
V Luki Koper zatrdijo, da je prilagajanje zahtevam po čistem zraku in okolju že vrsto let sestavni del trajnostne politike upravljanja njihove družbe. V preteklem desetletju so, kot trdijo, vložili zajetna sredstva v zmanjševanje negativnih vplivov na področju prašnih delcev, hrupa in svetlobnega onesnaževanja, okoljskim zahtevam pa je prilagojen tudi postopek nabave nove opreme, ki sledi cilju zmanjševanju porabe energije in ogljičnega odtisa. »Zaradi vpetosti pristanišča v urbani prostor in vpliva naših dejavnosti na okolje si bomo tudi v prihodnje prizadevali zmanjšati negativne vplive svoje dejavnosti in s tem prispevati k dvigu kakovosti bivanja v lokalnem okolju,« obljubljajo v Luki Koper.
V podjetju cargo-partner pa pravijo, da prilagoditve zahteva že sama regulativa, npr. IMO 2020, ki vpliva predvsem na ladjarje in od njih zahteva uporabo čistejšega goriva ali prilagoditev ladij, da bi znižali onesnaževanje okolja. »Sami se trudimo za čim bolj optimiziran transport, s čimer je tudi onesnaževanje manjše. Poleg tega npr. od svojih cestnih prevoznikov zahtevamo določene standarde vozil, ki prav tako vplivajo na znižanje onesnaževanja. Ker se kot logistično podjetje zavedamo, kako transport vpliva na okolje, je naš novi ilogistični center pridobil certifikat ISO: 14.001, ki pomeni izpolnjevanje visokih okoljskih standardov,« še doda Viktor Kastelic, direktor podjetja.
Novi vlaki so tišji, hitrejši in zmogljivejši
Železniški promet je bistveno prijaznejši do okolja kot cestni, zato si tudi v družbi Slovenske železnice (SŽ) prizadevajo za preusmeritev kar največjega deleža tovora s cest na železnico. »Tudi v Beli knjigi EU je železniški prevoz blaga določen kot eden od pomembnih gradnikov trajnostnega razvoja,« dodajajo. SŽ-Tovorni promet postopno prenavlja svoj vozni park z obnavljanjem obstoječih vagonov in lokomotiv ter z nakupom novih.
V katero smer gre tehnološki razvoj panoge? »V izboljšave voznih sredstev, ki posledično zmanjšujejo onesnaževanje okolja in hrup, prav tako je narejen velik napredek pri razvoju prekladalne tehnike, kar občutno vpliva na hitrost in obseg prevozov. Pomemben je tudi napredek na področju informacijske tehnologije, kjer uvajanje sodobnih tehnologij pomeni hitrejšo izmenjavo podatkov med prevozniki ter med prevozniki in upravljavci železniške infrastrukture, s tem pa pospešitev postopkov in celovito informiranje kupcev na celi prevozni poti,« še naštejejo v družbi SŽ.
Skupno omrežje za osebni, potniški in tovorni promet
Torej – kakšna mobilnost se nam obeta v prihodnje? »Da bi zadovoljili spreminjajoče se povpraševanje, bodo proizvajalci avtomobilov in pripadajoče infrastrukture ponujali inovativne rešitve za mobilnost. V prihodnosti bodo osebni, potniški in tovorni promet povezani v posebno, skupno omrežje, kar bo posledično prineslo velike prihranke pri času in denarju,« verjame dr. Knez z mariborske univerze. Število vozil, ki bodo imela vgrajene pametne sisteme za povezovanje, ki jih je bilo leta 2013 bilo samo 10 odstotkov, se bo do leta 2020 po njegovem mnenju povečalo na 90 odstotkov. »Čeprav se bo gospodarstvo delitve še naprej povečevalo, bo povpraševanje po posameznih vozilih še vedno visoko,« verjame.
Izpusti, povezani s cestnim prevozom, se bodo po ocenah strokovnjakov drastično zmanjšali.
Vozila bodo povezana tudi z infrastrukturo
Knez kot trend prihodnosti omeni tudi avtonomno vožnjo. Ta bo po njegovem mnenju v pomoč tistim z omejeno gibljivostjo, na primer starejšim in tistim z zdravstvenimi okvarami. ‘Povezani avtomobili’, ki bodo postali del našega doma ali pisarne, nam bodo omogočili ekonomično in bolj priročno in manj stresno vožnjo, s katero bomo prihranili tudi pri času, napoveduje in doda, da tudi vozila ne bodo povezana samo med seboj, ampak tudi z infrastrukturo okoli njih. »Prometne luči bodo na primer optimizirale prometne tokove, potreba po parkirnih mestih v mestih pa se lahko zaradi uporabe avtonomnih vozil zmanjša za do 60 odstotkov. Povečana učinkovitost prometa hkrati pomeni manj zastojev, pri čemer ljudje in blago prihajajo na cilj hitreje, emisije pa se znatno znižajo,« pojasnjuje Knez.
Novi koncepti mobilnosti bodo počasi dopolnjevali naše potrebe
Možno je tudi, da bo tradicionalni poslovni model avtomobilske industrije za prodajo vozil kaj kmalu dopolnila vrsta raznolikih rešitev mobilnosti na zahtevo, zlasti v urbanih okoljih. »Tovorni promet se bo prilagodil novim logističnim trendom in sistemom, ki bodo temeljili na dobavni verigi, ta pa bo združevala rešitve za dolge razdalje in zadnje milje. Logistične platforme bodo temeljile na večmodalnih koridorjih, ki jih bodo upravljali inteligentni prometni sistemi,« verjame Knez. Opozori, da ne smemo pozabiti niti na javni prevoz: tu pravi, da se bo rodila nova generacija visokokakovostnega skupnega prevoza, vključno s koncepti avtobusnih koridorjev. Na čem bodo temeljili? »Na intermodalnosti, s popolno integracijo med avtomobili, avtobusi, železnico in nemotorizirano mobilnostjo,« pravi strokovnjak. Vseeno pa bodo po njegovem mnenju zasebna vozila vsaj še nekaj časa ostala »glavni izvajalci individualne mobilnosti«, novi koncepti mobilnosti naj bi bolj počasi dopolnjevali naše mobilne potrebe.
Avtonomna vozila bi povečala varnost na cestah
Kaj vse lahko torej pričakujemo v bližnji prihodnosti? »V prihodnjih letih se bo tehnološki prodor zgodil skozi interakcijo med vozili in infrastrukturo ter večjo uporabo vozil, opremljenih z aktivnimi varnostnimi sistemi. Pametnejša infrastruktura bo omogočila izmenjavo informacij o varnosti med vozniki, vozili in cestno infrastrukturo. Izboljšave pri načrtovanju, izgradnji in vzdrževanju cestne infrastrukture bodo znatno izboljšale varnost. Nejasni prometni znaki in slabi mejni pasovi so stvar preteklosti, kar bo pomenilo nizka tveganja za nesreče,« trdi Knez. Poleg tega naj bi inteligentni prometni sistemi in povezljivost izboljšali varnost v cestnem prometu, saj bodo vozila, njihovi upravljavci in njihovi potniki obveščeni o fazah prometne luči in cestnih prevoznih sredstvih ter o nevarnih situacijah (kot so npr. nesreče, ovire ali ledena cesta), zato se bodo lahko ustrezno odzvali.
Prednosti avtonomne vožnje pa Knez vidi predvsem v varnosti – devet od desetih nesreč je namreč posledica človekovih napak. »Ocenjuje se, da bi bilo 70-odstotno zmanjšanje števila nesreč izvedljivo, če bi avtonomna vozila predstavljala velik del voznega parka. Toda popolna avtonomna vozila verjetno ne bodo na voljo na trgu pred letom 2025,« zaključi Knez.
Avtonomna vozila bodo v pomoč osebam z omejeno gibljivostjo, na primer starejšim in tistim z zdravstvenimi okvarami.
