Epidemija Covid-19 je transportno dejavnost krepko ošvrknila. Najbolj je prizadela potniški promet – tako po zraku, kopnem in v vodi, ki je obvisel na zgodovinsko nizkih ravneh.
So pa tudi zmagovalci pandemije. Karantena je povzročila razcvet e-trgovine, saj so bili nakupi prek spleta edina možnost, da kupci pridejo do blaga, ki ni nujno potrebno za življenje. Temu sta se morala hitro prilagoditi tudi logistika in transport. Treba je bilo prepeljati povečane količine manjših pošiljk, kar ni bilo mogoče brez dobre organizacije in ustrezne informacijske podpore. To v dejavnosti pospešuje proces avtomatizacije in robotizacije.
Prometna dejavnost se dejavno usmerja tudi v smer ogljične nevtralnosti, ki naj bi jo EU dosegla v letu 2050. Za gospodarstvo to pomeni usmerjanje prevozov s cest na železnice ter uporabo okolju prijaznejših cestnih vozil. Že danes v ospredje stopajo električna gospodarska in tovorna vozila, v prihodnosti pa jim bodo sledila tudi takšna, ki jih poganjajo gorivne celice. Za prebivalstvo pa premik k tako imenovani multi-modalnosti, kjer je mobilnost ena od storitev, in kjer lahko na cilj pridemo s pomočjo številnih prevoznih sredstev, ne le avtomobilom z motorjem na notranje zgorevanje.
Dokler v Sloveniji za to ne bo zgrajene ustrezne infrastrukture, je treba spodbujati nakup električnih vozil. Poznavalci pravijo, da ta v ne tako daljni prihodnosti cenejša od klasičnih, saj so se svetovni avtomobilski proizvajalci dejavno usmerili v e-mobilnost.
