Lani je bilo prav zahvaljujoč ukrepom za zajezitev epidemije izpeljanih veliko cestnih vzdrževalnih del, v letu 2021 pa je pričakovati nadaljevanja večjih infrastrukturnih projektov. Nadaljevala se bo gradnja druge cevi karavanškega predora in tretje razvojne osi, prav tako z deli vztrajajo na drugem tiru železniške povezave Divača–Koper.
Spomladi bi se lahko začela dela na lokaciji Jenina na severnem delu tretje razvojne osi
V letu 2021 naj bi se na cestah izvajali številni projekti. V družbi DARS poročajo, da se bodo osredotočili na nadaljevanje gradnje druge cevi karavanškega predora in tretje razvojne osi. Na upravi družbe izpostavljajo, da so bila od začetka gradnje tretje osi v Gaberkah do danes izpeljana obsežna gradbena dela, med njimi globoko temeljenje in gradnja prvih stebrov nadvoza čez hitro cesto. Po njihovi oceni bo projekt predvidoma zaključen konec letošnjega leta.
DARS prav tako vodi postopke izbora ponudnikov za gradnjo treh dodatnih sklopov na severnem delu tretje razvojne osi: Škale, Konovo in Jenina. Po njihovih ocenah bi se na lokaciji Jenina dela lahko začela spomladi, saj je vloga za izdajo gradbenega dovoljenja že vložena. Poleg tega se bodo nadaljevale tudi priprave na uvedbo tretjega voznega pasu od Domžal in Vrhnike proti Ljubljani, gradbeni projekti na Obali in postopki za širitev odseka Koseze-Kozarje na zahodni ljubljanski obvoznici v šestpasovnico.
Načrtovane so sanacije premostitvenih objektov
Ker so ukrepi za zajezitev epidemije lani pripomogli k zmanjšanju prometa na avtocestah in hitrih cestah, so to v družbi DARS izkoristili za izvajanje številnih vzdrževalnih del na cestni infrastrukturi. Po njihovih poročilih so se dela v prvem valu epidemije povečala za trikrat v primerjavi z enakim obdobjem leto prej. Dela so se nadaljevala tudi poleti in jeseni, skupno pa so sanirali za več kot 45 tisoč kvadratnih metrov asfaltnih površin in izvedli naložbena vzdrževalna dela na voziščnih konstrukcijah v obsegu 350 tisoč kvadratnih metrov.
V prihodnosti načrtujejo tudi sanacijo nekaterih premostitvenih objektov. V sklopu tega so podpisali sporazume za rekonstrukcijo dveh nadhodov in obnovo štirih nadvozov nad severno ljubljansko obvoznico, z Mestno občino Ljubljana (MOL) pa je bila dogovorjena tudi dinamika izvedbe obnovitvenih del na nekaterih drugih premostitvenih objektih v soupravljanju. Poleg MOL usklajujejo sporazume še z Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI) in enajstimi drugimi občinami po Sloveniji (Postojna, Vrhnika, Žirovnica, Domžale, Slovenska Bistrica, Vransko, Grosuplje, Ivančna Gorica, MO Maribor, MO Celje in MO Kranj).
Gradnja dostopnih cest do prihodnje železnice med Divačo in Koprom se zaključuje, aktivno potekajo tudi dela na zadnji nedokončani cesti pri Črnem Kalu.
Nove vinjete bodo omogočale povračilo neizkoriščene vrednosti
Na družbi DARS se pripravljajo tudi na uvedbo elektronske vinjete, ki naj bi prišla v veljavo 1. decembra letos in do konca januarja 2022 popolnoma nadomestila vinjete v fizični obliki. Poleg klasičnih prodajnih mest bo elektronske vinjete možno kupiti tudi z mobilno aplikacijo in na spletu. Julija lani je DARS sklenil pogodbo z avstrijskim Asfinagom o nakupu tehničnih specifikacij za vzpostavitev sistema elektronske vinjete ter svetovanje pri pripravi javnega razpisa in implementaciji sistema.
Na ta način so pridobili vpogled v način uvajanja elektronske vinjete, kot so ga vzpostavili naši severni sosedje. Avstrijski vinjetni sistem je po njihovem konceptualno in organizacijsko primerljiv s slovenskim, za zgled pa je Slovenija vzela Avstrijo že ob prvi uvedbi vinjet leta 2008. Sistem bo po informacijah Darsovega nadzornega sveta vzpostavil slovaški SkyToll. Bistvenih sprememb nova vinjeta sicer ne bo prinesla, bo pa njena veljavnost po novem trajala eno leto od nakupa in ne do konca januarja naslednje leto po nakupu, kot je bila doslej situacija s fizičnimi vinjetami. Prav tako bo ob odjavi vozila iz prometa možno pridobiti povračilo neizkoriščene vrednosti letne vinjete. Kategorije ostajajo enake – letna, mesečna (oziroma polletna za enosledna motorna vozila) in tedenska.
Gradnja drugega tira se nadaljuje
Gradbena dela na drugem tiru železniške povezave Divača–Koper so se začela septembra lani, na progi med prvim in drugim predorom čez dolino Glinščice. Na 2TDK trdijo, da je v območju severnega portala drugega predora (T2) že zgrajen oporni zid, v zaključni fazi pa je tudi gradnja opornega zidu v osrednjem območju objekta. Kljub pritožbam na postopek izbire izvajalcev gradnje novega tira za odsek 2 Črni Ka –Koper si vodstvo 2TDK želi izvajalce prvega odseka izbrati aprila letos. Gradnja dostopnih cest do prihodnje železnice med Divačo in Koprom se po njihovih trditvah zaključuje, aktivno pa potekajo tudi dela na zadnji nedokončani cesti pri Črnem Kalu. Izvajalca del na dostopnih cestah sta družbi Kolektor CPG in Euro – Asfalt, v manj kot dveh letih pa naj bi bilo zgrajenih dobrih 20 kilometrov dostopnih cest.
Na začetku marca je družba 2TDK pridobila tudi pravnomočno gradbeno dovoljenje, ki dovoljuje ureditev območja Bekovec pod Črnim Kalom z nasipavanjem viškov izkopnega materiala, nastalega pri gradnji drugega tira. Zaradi hudournikov izčrpana dolina bo nasuta v maksimalni količini materiala 742.000 m3, nato pa bo pripravljena na ponovno kmetijsko uporabo. Po besedah družbe 2TDK je bilo dolgotrajno pridobivanje dovoljenja posledica deljenega lastništva območja, hkrati pa zaradi razglašene epidemije roki za pravnomočnost posameznih odločb niso tekli.
Ukrepi proti epidemiji so prispevali k manjši smrtnosti na slovenskih cestah
Na Agenciji za varnost prometa (AVP) so objavili podatke o stanju prometne varnosti v letu 2020. Po njihovih informacijah je bilo lani za petino manj mrtvih in poškodovanih in za petino manj prometnih nesreč. Večinoma gre te spremembe pripisat epidemiji, saj je omejevanje gibanja med občinami in statističnimi regijami občutno vplivalo na zmanjšanje prometa na slovenskih cestah. Na to kažejo številke, ki so se spreminjale pretežno sorazmerno z uvajanjem ukrepov, saj je po nekaj mesecih nizke smrtnosti v avgustu številka presegla tisto iz leta 2019. Število umrlih in poškodovanih je bilo tako v letu 2020 najnižje, odkar se beleži uradna statistika prometnih nesreč (od leta 1954 dalje), mesec december 2020 pa je doslej prvi zabeleženi mesec, v katerem v prometnih nesrečah ni umrl nihče. Glavni vzroki za črno statistiko kljub temu ostajajo enaki: alkohol, neprilagojena hitrost, izsiljevanje prednosti in nepravilna smer vožnje, opozarjajo tudi na skrb vzbujajočo uporabo mobilnega telefona v prometu, ki velja za enega večjih motilcev pozornosti v prometu in je po podatkih policije v zadnjih devetih letih narasla kar za 100 odstotkov.
Država bo letos v cestno infrastrukturo vložila slabih 300 milijonov evrov
Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI) kot upravljavec skoraj 6.000 kilometrov (km) glavnih in regionalnih cest in 1.200 km železnic ima s spremembo proračuna za leto 2021 predvidenih okoli 804 milijonov evrov, v proračunu za leto 2022 pa 762 milijonov evrov. Približno 294,6 milijona evrov so v tekočem letu predvideli za dela na področju cestne infrastrukture, v prihodnjem letu pa so za ta namen načrtovali porabo 297,8 milijona evrov.
V letu 2021 se bo nadaljevala gradnja v okviru nekaterih večjih projektov:
- podaljšek Ceste proletarskih brigad (pogodbena vrednost dobrih 11 milijonov evrov);
- izgradnja druge etape obvoznice Slovenska Bistrica (pogodbena vrednost cca. 4,5 milijona evra).;
- gradnja navezovalne ceste Ljubečna–AC priključek Celje-vzhod (za izvedbo projekta v vrednosti 4,35 milijona evrov bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 2,8 milijona evrov. Gradnja je v teku in bo trajala predvidoma 15 mesecev.);
- gradnja Obvoznice Kidričevo (ocenjena vrednost celotne investicije znaša 14.701.473,98 evrov, predvideni prispevek sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj pa znaša 6.672.688,00 evrov. Javno naročilo je v teku, v pridobivanju je gradbeno dovoljenje. Gradnja bo trajala predvidoma 18 mesecev.);
- aanacija plazu Solčavsko na cesti R2-428/1252 od km 3,811 do km 4,252 (pogodbena vrednost 2.369.925,25 evra. Gradnja je v teku in bo zaključena predvidoma sredi leta 2021;
- rekonstrukcija G1-5/0331 Zidani Most–Radeče, od km 0,650 do km 1,880 (pogodbena vrednost 5.557.854,13 evra. Gradnja je v teku in bo trajala predvidoma v septembru 2021.;)
- preplastitev R3-7155645 skozi naselji Gorica in Brezovci, od km 5+000 do km 6+000 in od km 7+000 do km 7+970 (pogodbena vrednost 2.851.334,53 evra. Gradnja je v teku in bo zaključena predvidoma do poleti 2021.);
- rekonstrukcija ceste Predel–Bovec od km 4,400 do km 6,500 (do naselja Log pod Mangartom). Pogodbena vrednost del: 4.712.912,41 evra. Gradnja v teku, zaključek del je predviden v začetku leta 2022;
- rekonstrukcija ceste R2-403/1073 Podbrdo–Petrovo Brdo skozi Podbrdo, od km 0,015 do km 0,600. Pogodbena vrednost 5.460.188,45 evra (DRSI 4.208.847,24 evra in Občina Tolmin 1.251.341,21 evra). Gradnja v teku, zaključek predvidoma konec junija 2021;
DARS vodi postopke izbora ponudnikov za gradnjo treh dodatnih sklopov na severnem delu tretje razvojne osi: Škale, Konovo in Jenina.
