»Število letov naj bi se na raven iz leta 2019 po optimističnem scenariju vrnilo leta 2024, po najbolj črnogledem pa šele leta 2029,« pravijo na Ministrstvu za infrastrukturo.
Letalski promet sodi med tiste, ki ga je epidemija Covid-19 najbolj prizadela, še zlasti potniškega. Na Ministrstvu za infrastrukturo (MZI) pravijo, da se je število opravljenih letov v svetu v letu 2020 glede na leto 2019 prepolovilo; v Evropi se je zmanjšalo za 55 odstotkov, v Sloveniji pa za 57,6 odstotka. Podatki za letošnji februar kažejo, da se je v primerjavi s februarjem 2019 število medcelinskih letov znižalo za 61 odstotkov, evropskih notranjih pa za 71 odstotkov. Rast beležijo tovorni leti, in sicer za 9 odstotkov.
Povečanje povpraševanja za hitre odpreme
V Intereuropi pravijo, da je epidemija Covid-19 povzročila veliko sprememb v letalskem tovornem prometu, saj je ukinitev potniških linij na eni strani in velik porast povpraševanj za hitre odpreme (zaščitna oprema) na drugi povzročila ogromen pritisk na letalsko industrijo, kar ima dve posledici – pomanjkanje prostora in porast cen. »Temu se v Intereuropi nenehno prilagajamo z novimi letalskimi povezavami in čarter ter part-čarter leti, saj se zavedamo, da je povezanost sveta posebej v tem nestabilnem času še bolj izjemnega pomena – prevoz mask, testov in cepiva zahtevajo nenehno prilagodljivost in kratki tranzitni čas. Sami zaznavamo ugodne razmere na trgu tako v Sloveniji kot tudi v širši regiji. Leto 2021 se je začelo zelo optimistično in povpraševanje po letalskem tovornem prometu je celo višje kot pred Covidom-19 v letu 2019,« ugotavljajo v Intereuropi.
Letališče Maribor obratuje brez prekinitev
»Zaradi epidemije Covida-19 je tudi na letališču Edvarda Rusjana upadel promet. Največji upad smo zabeležili pri poslovnem letalskem prometu, na katerega so vplivale omejitve mednarodnega letalskega prometa, omejitve pri prestopu državne meje in zaprtje turističnih kapacitet. Zmanjšal se je tudi obseg trenažnih letov. Kljub epidemiji letališče ves čas obratuje, pri čemer so delo in stiki s strankami organizirani tako, da se v čim večji meri preprečijo možnosti okužb,« pravijo na DRI, ki jo je država pooblastila za upravljanje mariborskega letališča.
Na letališču izvajajo in ponujajo vse dejavnosti, dogovorjene v pogodbi, sklenjeni z Ministrstvom za infrastrukturo. V letu 2020 so uspešno sodelovali pri repatriaciji potnikov iz Japonske, sodelovali so v programu Evrotransplanta in oskrbovali helikopterske enote Policije in Slovenske vojske z gorivi izven obratovalnega časa.
In kakšna so pričakovanja DRI za leto 2021? »V sklopu upravljanja letališča izvajamo aktivnosti, ki so smiselne glede na naravo posla in zasledujemo državni interes ohranjanja dobrih razvojnih možnosti letališča in dostopnosti okoliških regij kot turističnih destinacij in ostalih gospodarskih dejavnosti. Letos pričakujemo povečan obseg poslovne aviacije, v teku so tudi razgovori z letalskimi prevozniki, ki bi izvajali čarterske lete,« odgovarjajo na DRI.
Na MZI, ki skrbi za strateški razvoj mariborskega letališča, pa pripravljajo Državni prostorski načrt za Letališče Edvarda Rusjana Maribor (DPN LERM) in iščejo dolgoročnega upravljavca letališča. Za prihodnje pa načrtujejo gradnjo zelenega multimodalnega logističnega centra.
V Portorožu pristajala predvsem manjša letala
Na Letališču Portorož so lani glede na izredne razmere poslovanje zaključili s precej nižjimi številkami, kot so bile sprva načrtovane. »V letu 2020 beležimo 14.665 letalskih operacij, kar znaša 85 odstotkov prometa leta 2019, in 22.609 gostov, kar predstavlja 78 odstotkov preteklega leta,« razlagajo.
Lani je promet na letališču izvajalo splošno letalstvo s prihodi predvsem iz Avstrije, Italije, Nemčije in Češke. Gre za manjša, do 19-sedežna letala. Večinoma so v zasebni lasti ali lasti letalskih šol, klubov in namenjena poslovnemu letalstvu.
Vlagati želijo v infrastrukturo
Trenutno na letališču Portorož, skladno z omejitvami, povezanimi s Covid-19, v zmanjšanem obsegu poteka promet splošnega in tranzitnega letalstva ter šolanje pilotov v letalskih šolah. Zaključili so z utrjevanjem dodatnih parkirnih površin za zrakoplove. Pripravili so jih za prihajajočo sezono, saj jim zaradi zastarele in premajhne infrastrukture parkirnih površin drastično primanjkuje.
Letos se bodo osredotočili na pripravo pogojev za izvedbo t. i. varnostnih podaljškov vzletno-pristajalne steze v dolžini približno 200 metrov, za kar si prizadevajo že desetletje. »Usklajeno tudi z drugimi letališči v Republiki Sloveniji smo že večkrat poskušali v zakonodajni postopek umestiti spremembo določenega člena Zakona o letalstvu tako, da bi podobno, kot je to urejeno v drugi infrastrukturni zakonodaji, omogočal nujno potrebne naložbe v javno korist. Žal nam do zdaj s predlogom, kljub dolgotrajnim naporom, še ni uspelo prepričati pristojne na Ministrstvu za infrastrukturo,« pravijo.
V zvezi s poslovnimi pričakovanji za letos pa na letališču Portorož pravijo, da v primeru končanja svetovne pandemije optimistično načrtujejo 11-odstotno povečanje števila gostov in povečanje letalskih operacij za 2 odstotka. »Še naprej si bomo močno prizadevali, da bi Ministrstvo za infrastrukturo pospešilo Državni prostorski načrt za portoroško letališče, ki se žal odvija izredno počasi oziroma se sploh ne odvija,« pravijo.
Na mariborskem letališču načrtujejo gradnjo zelenega multimodalnega logističnega centra.
V Ljubljani računajo na živahnejšo poletno sezono
Tudi ljubljansko letališče, ki ga upravlja družba Fraport Slovenija, jih lani ni odneslo brez prask. Potem ko so odšteli vrednost dveh državnih pomoči, lanskoletno škodo ocenjujejo na 15,261 milijona evrov.
Z ljubljanskega letališča trenutno leti pet letalskih prevoznikov: Lufthansa v Frankfurt, Air Serbia v Beograd, Turkish Airlines v Istanbul, Aeroflot v Moskvo in Air France v Pariz.
»Po zdajšnjih napovedih bo na vrhuncu poletne sezone na ljubljansko letališče letelo 15 rednih letalskih prevoznikov, ki bodo leteli na 16 destinacij: Transavia v Amsterdam, SunExpress v Antalyo, Air Serbia v Beograd, Brussels Airlines v Bruselj, Wizz Air v Bruselj-Charleroi, Lufthansa v Frankfurt, easyJet v London na letališči Gatwick in Luton, British Airways v London na letališče Heathrow, Turkish Airlines v Istanbul, Aeroflot v Moskvo, Air France v Pariz, El AL v Tel Aviv, LOT Polish Airlines v Varšavo, Finnair v Helsinke in Swiss International Airlines v Zurich. Letalski promet naj bi se po zdajšnjih napovedih začel intenzivneje restavrirati na začetku maja,« so v Fraportu Slovenija zapisali na svoji spletni strani. V predkoronskih časih je bilo brniško letališče na začetku poletne sezone povezano s 27 mesti v 20 državah.
Po zdajšnjih načrtih bo čarterski promet v poletnem obdobju stekel v večjem obsegu kot preteklo sezono. Turistične agencije bodo z Brnika organizirale potovanja na grške otoke, v turško Antalyo, v egiptovski Sharm-El-Sheikh in Hurghado ter v Barcelono.
Na Brniku zaključujejo gradnjo novega, 21 milijonov evrov vreden potniškega terminala, ki ga bodo po načrtih začeli uporabljati v drugi polovici junija.