Čeprav so med epidemijo izvajalci javne službe zbiranja komunalnih odpadkov svoje naloge omejili le na nujna opravila za zagotavljanje higiene, je zbiranje komunalnih odpadkov iz gospodarstva in gospodinjstev potekalo nemoteno. Težava so bile zaprte meje, ki so osvetlile neurejena področja našega ravnanja z odpadki.
Ravnanje s komunalnimi odpadki je obvezna občinska gospodarska javna služba, zato jo družbe, ki skrbijo zanjo, izvajajo tudi v izrednih razmerah, kot je bila nedavna epidemija. Zaradi nevarnosti okužbe z novim koronavirusom je bilo izvajanje javne službe med epidemijo omejeno le na nujna opravila, vendar pa so komunalne odpadke iz gospodinjstev in gospodarstva odstranjevali redno, prav tako je nemoteno potekala obdelava in odstranjevanje odpadkov, navajajo na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP). »Tudi v zvezi z medicinskimi odpadki v času epidemije na ministrstvu nismo prejeli informacij o težavah pri prevzemu,« dodajo. A brez težav vseeno ni šlo. Poleg težav z dovoljenji za gorljive frakcije komunalnih odpadkov in blata čistilnih naprav, so se pojavljale še težave pri čezmejnem premeščanju odpadkov zaradi zaostrenega režima kontrole in zaprtih mej.
Kaos na področju odpadkov
»Trenutno stanje na področju odpadkov v Sloveniji lahko opišem z eno besedo – kaos,« pa pravi Sebastjan Zupanc, predsednik Zbornice komunalnega gospodarstva na Gospodarski zbornici Slovenije. Največje težave imamo pri ravnanju z odpadno embalažo. »Ker nimamo sistemskih rešitev, bo država letos samo za odstranjevanje odpadne embalaže porabila okoli 15 milijonov evrov. In to za embalažo, za katero bi morali plačati zavezanci, ki so jo dali na trg,« opozarja Zupanc. Spomnimo, država je z zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije omogočila izvajalcem javne službe zbiranja komunalne odpadne embalaže, da odpadno embalažo, ki je niso prevzele družbe za ravnanje z odpadno embalažo, sami oddajo v nadaljnjo obdelavo, stroške ravnanja z njo pa bo prevzela država. »To bi morali urediti sistemsko,« poudarja Zupanc. Na MOP navajajo, da so izvajalci javne službe zbiranja komunalne odpadne embalaže že začeli postopke javnega naročanja za izbor izvajalcev prevzema. Na ministrstvu pa pripravljajo spremembe predpisov, ki bodo to področje uredili sistemsko.
Zupanc doda, da imajo komunalna podjetja težave, saj se jim odpadna embalaža kopiči na dvoriščih. Ker nimajo dovolj velikih skladišč, da bi lahko embalaža pri njih stala pol leta ali več, to poveča okoljsko, zdravstveno, sanitarno, požarno in drugo tveganje, našteva Zupanc.
Tujina noče več slovenskih odpadkov
Nekoliko bolje nam gre pri ravnanju z mešanimi komunalnimi odpadki. »Njihova obdelava je zgledno urejena. Imamo dovolj zmogljivosti, ustrezne obrate, a na koncu, ko vse, kar je mogoče, predelamo, ostane gorljivi del odpadkov, ki ga je treba energetsko izrabiti, za to pa v Sloveniji nimamo dovolj zmogljivosti,« opozarja Zupanc. Včasih so odpadke, ki so bili primerni za energetsko izrabo, izvažali v tujino, a jih ta noče več jemati. »Sploh med epidemijo so se meje povsem zaprle,« pove Zupanc. Bolj kot epidemija pa štrene meša Kitajska, ki je omejila uvoz plastike iz drugih držav, tudi iz Evrope. Evropske države, ki same nimajo dovolj reciklažnih obratov, poleg tega pa je recikliranje plastike tu predrago, so začele plastiko, ki so jo sicer prej pošiljale v recikliranje na Kitajsko, sežigati v svojih obratih. »Vsaka država najprej poskrbi za svoje odpadke. Če imajo še kaj prostih zmogljivosti, dovolijo uvoz iz drugih držav, sicer ne,« pojasni sogovornik.
Kosovne odpadke ljudje večinoma pripeljejo v zbirne centre ali pa uporabljajo organizirane odvoze. Vendar se nam tudi na tem področju zatika – medtem ko je kovinske odpadke precej lahko reciklirati, pa je to težje pri odpadkih, ki vsebujejo druge materiale, kot so plastika, tekstil, les … »Omare ne moremo nenadzorovano predelati v sekance, saj vsebuje lepilo, barve in podobno. S tem materialom je treba ravnati previdno, sežigati ga je treba v posebnih objektih, ki imajo ustrezne čistilne sisteme,« opozarja Zupanc.
Kemis kot del ključne infrastrukture države
Težave imamo tudi pri nevarnih odpadkih. »Vsak dan s strahom čakam, da bo Kemis zaprl vrata. Ko se bo to zgodilo, bodo nevarni odpadki znova začeli ostajati pri komunalnih podjetjih, oziroma ta ne bodo organizirala odvozov nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Če ni organiziranega in rednega odvoza, pa grozi velika nevarnost, da tekoči nevarni odpadki končajo v straniščih, kanalizaciji in čistilni napravi, kar ima resne posledice,« je jasen Zupanc. Prepričan je, da bomo imeli, če bo Kemis dokončno zaprl vrata, velike težave pri ravnanju z nevarnimi odpadki.
Poleg Kemisa nevarne odpadke prevzema tudi Saubermacher, ki ga Zupanc navaja kot zelo korektnega poslovnega partnerja, ki pa mora zasledovati poslovne cilje. »Tem se bo prilagodil z višjo ceno ali s strožjimi zahtevami glede sortiranja,« meni sogovornik. Prepričan je, da Kemis ni samo težava lastnikov, Gorenja Surovine, in lokalne skupnosti Vrhnika, temveč celotne države, saj pravi, da je ta objekt del ključne infrastrukture. »Za delovanje družbe moramo imeti zagotovljeno infrastrukturo – cestno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko in tudi infrastrukturo za odstranjevanje odpadkov. Če je nimamo, nam odpadki ostajajo. V določenem trenutku tako pride do omejevanja industrijske aktivnosti, ker podjetja nimajo kam z odpadki, pa tudi do omejevanja družbe in gospodinjstev,« razloži.
Opozarja, da smo v Sloveniji zamudili čas, da bi oblikovali jasno strategijo, kaj bomo s posameznim masnim tokom počeli – od začetka, ko ta masni tok zberemo, do njegovega končnega odstranjevanja.
Vsaka država najprej poskrbi zase
Je epidemija spremenila pogled na ravnanje z odpadki? »Epidemija je prinesla predvsem zavedanje, da mora biti država na nekaterih področjih samozadostna. Energija, hrana, odpadki in voda so gotovo ta področja,« pravi Zupanc. »Ko so se meje zaprle, nismo imeli možnosti izvoza odpadkov, nismo vedeli, ali bomo lahko uvozili hrano … Države so se začele zapirati, vsaka je poskrbela zase. To zavedanje obstaja,« je prepričan.
A vendar večjih sprememb na področju komunalne dejavnosti, ki je zelo konservativna, ne pričakuje. Dejavnost posluje stabilno, noben pretres je ne vrže iz tira, saj gre za gospodarsko javno službo. Takšen sistem mora biti robusten in stabilen, za vsakršne spremembe pa je potreben čas. »Epidemija ni pokazala, da bi v komunalni dejavnosti potrebovali drastične spremembe,« meni Zupanc in doda, da bodo na zbornici vseeno analizirali vse primere dobrih praks, ki so jih uporabili v komunalnih podjetjih, da bodo na drugi val epidemije, če pride, še bolje pripravljeni.
»Spremembe, ki že potekajo, niso nujne zaradi izrednih dogodkov, kot je bila na primer epidemija, temveč je zaradi omejenosti virov prehod v krožno gospodarstvo neizogibno in nujno dejstvo,« pa poudari Nina Sankovič, vodja odnosov z javnostmi v Javnem podjetju Vodovod Kanalizacija Snaga (VOKA Snaga). »Govorimo o (bolj) trajnostnih rešitvah pri vsakdanjem delu, nadaljnji digitalizaciji komunalnih sistemov, razvoju oziroma nadgradnji infrastrukture, komunikacijskih aktivnostih, ki spreminjajo navade in vrednote naših uporabnikov – na primer spodbujanje odgovornega potrošništva, ponovne uporabe in podobno,« doda Sankovičeva.
Več kot polovica odpadkov je gradbenih
V Sloveniji je v letu 2018 (podatkov za lani še ni) nastalo skoraj 8,4 milijona ton odpadkov, od tega 59 odstotkov gradbenih. Prav ti so glavni razlog, da se je celotna količina v Sloveniji nastalih odpadkov glede na leto 2017 povečala za skoraj 36 odstotkov, kažejo podatki Statističnega urada Slovenije. Komunalnih odpadkov je bilo 1.025.000 ton ali 12 odstotkov vseh nastalih odpadkov, od tega jih je bilo 71 odstotkov zbranih ločeno. Prebivalec Slovenije je v letu 2018 v povprečju proizvedel 495 kilogramov komunalnih odpadkov, 17 kilogramov več kot v letu 2017. Količine komunalnih odpadkov pa so se glede na prejšnje leto povečale za skoraj štiri odstotke.
Ustvarili smo tudi skoraj 132 tisoč ton nevarnih odpadkov, kar je za odtenek manj kot v prejšnjem letu. Kar 75 odstotkov nevarnih odpadkov je nastalo v proizvodnih dejavnostih, 21 odstotkov v storitvenih dejavnostih, štirje odstotki pa v gospodinjstvih.
Gospodinjstva ustvarila več odpadkov
V VOKA Snagi pravijo, da je med epidemijo pri njih odvoz odpadkov potekal nemoteno in po urniku na celotnem območju, ki ga pokrivajo. Se je pa količina vseh vrst odpadkov, ki jih proizvedejo gospodinjstva, povečala, in sicer predvsem bioloških odpadkov in embalaže. »Glede na to, da je bilo doma več ljudi kot običajno in da so več kuhali, smo pričakovano zbrali več embalaže od živil in pijač ter plastičnih vrečk,« pove Nina Sankovič. Opozarja na preveliko uporabo izdelkov za enkratno uporabo, kot so slamice in plastične vrečke, ki pogosto končajo na »nepravih« mestih, na primer v rekah, jezerih in naravi nasploh, in so za živali, ki tam živijo, ogrožajoči ali celo smrtno nevarni.
Uradnih podatkov o tem, ali se je količina odpadkov po Sloveniji v obdobju epidemije zmanjšala ali povečala, še ni. Izvajalci javnih služb morajo namreč o količinah zbranih odpadkov ministrstvu poročati v marcu za preteklo leto, kar pomeni, da bodo podatki za to obdobje dostopni v letu 2021.
