»To je tako, kot če imamo sestavljene hiške in farme iz lego kock, potem pa vse podremo. Še vedno imamo vse kocke, le sestavimo jih drugače,« prehod na krožno gospodarstvo slikovito oriše Ladeja Godina Košir, ustanoviteljica platforme Circular Change. Preverili smo, kako nekatera naša podjetja načela krožnega gospodarstva uresničujejo v praksi.
V javnosti je pogosto prisotno mnenje, da so krožno gospodarstvo v glavnem odpadki. A po dosedanjih analizah je, kot pove dr. Dragica Marinič, koordinatorica SRIP-Krožno gospodarstvo, razvidno, da se podjetja usmerjajo v prehod v krožno gospodarstvo v različnih panogah.
Kimi: četrtino vse embalaže znova uporabijo
V družbi Kimi so krožno gospodariti začeli že leta 1988, ko so v trgovini kupcem ponudili možnost, da nekatere njihove produkte natočijo v embalažo, ki jo prinesejo s sabo. Zgodbo so nadgradili leta 2015, ko so v proces vpeljali ponovno rabo vrnjene embalaže. »Partnerjem smo ponudili možnost, da nam vrnejo odpadno embalažo (gre za večje embalažne enote, v katerih dobavljamo industrijska pomivalna in pralna sredstva). To pregledamo, očistimo in pripravimo na vnovično uporabo,« pove Rok Oblak, samostojni razvojni tehnolog v družbi Kimi.
V letu 2015 so tako ponovno uporabili okoli devet ton odpadne embalaže, lani pa je bila ta številka že 15,5 tone. »V grobem to pomeni kar 25 odstotkov vse plastične embalaže, ki jo damo na trg. V primerjavi z evropskim povprečjem je številka visoka, na kar smo izredno ponosni. Ta odstotek si želimo v tem letu povečati in tako dodatno pripomoči k zmanjševanju nastajanja odpadne embalaže,« pove Oblak.
Trenutno so tudi edini proizvajalec čistil v Sloveniji, ki partnerjem omogoča vračilo odpadne embalaže in ki proces priprave odpadne embalaže na ponovno uporabo izvaja sam. Embalažo z lastno logistično službo prevzemajo ob rednih dostavah, zaradi česar so precejšnji tudi prihranki izpustov toplogrednih plinov in poraba fosilnih goriv zaradi nepotrebnega dodatnega prevoza. »Kljub ugodnim številkam imamo na področju uvajanja načel krožnega gospodarstva v sisteme še vedno možnosti za izboljšave, zato bomo na tem področju aktivno delovali tudi v prihodnje,« poudarja sogovornik.
ZEOS: spodbujajo krožne načine ravnanja z električnimi napravami
Družba ZEOS je v začetku leta skupaj s partnerjema, Zbornico komunalnih gospodarstev (sekcija Gospodarske zbornice Slovenije) in podjetjem za zbiranje in obdelavo odpadkov TSD, začela izvajati projekt Life Spodbujamo e-krožno. Projekt s sloganom »Še sem uporaben«, ki bo trajal vse do konca leta 2024 in ga sofinancirata Ministrstvo za okolje in prostor ter Evropska komisija, se usmerja na ozaveščanje porabnikov in deležnikov v verigi upravljanja e-naprava.
»Z izgradnjo ustrezne mreže, terenskih aktivnosti ter zakonodajnih predlogov vpliva na spreminjanje navad pri ravnanju z električnimi in elektronskimi napravami. Iz ustaljenih linearnih tirnic nas preusmerja v krožne načine ravnanja in nam ponuja praktične alternativne možnosti kroženja e-naprav,« povedo v družbi ZEOS. S projektom spodbujajo servisiranje, ponovno uporabo, obnovo, souporabo, zaradi česar bodo materiali ostajali dalj časa v obtoku ter tako omogočali ohranjanje naravnih virov.
»Prek inovativnih orodij, kot so potujoča popravljalnica, kotički za oddajo aparatov v ponovno uporabo, spletna platforma krožnega gospodarstva, soorganizacija garažnih razprodaj in izposojevalnic izdelkov ter vzpostavitev centrov priprave aparatov na ponovno uporabo, bomo poskušali čim večji del e-odpadkov preusmeriti iz odlagališč in reciklažnih centrov,« še povedo organizatorji projekta.
Prehod v krožno gospodarstvo aktualen na številnih področjih
»Člani SRIP-Krožno gospodarstvo, ki prihajajo iz gospodarstva, delujejo v panogah, ki jih razvrščamo v tako imenovana fokusna področja v okviru Akcijskega načrta SRIP,« pojasni Dragica Marinič. To so področja trajnostne energije, biomase in uporabe alternativnih surovin, razvoj sekundarnih surovin iz različnih vrst odpadkov, funkcionalnih materialov pa tudi procesov in tehnologij (denimo zelene vodikove tehnologije, zelene kemikalije, optimiziranje). Posamezna podjetja delujejo tudi na področju storitev, kot so transformacija poslovnih modelov, analize življenjskega cikla, okoljske storitve, prenos tehnologij iz razvoja v gospodarska okolja. Prehod v krožno gospodarstvo je, kot pove sogovornica, aktualen tudi na gospodarskih področjih (pre)hrane, turizma, zdravja in medicine, mobilnosti, na področju gradbeništva in lesne industrije. Krožno gospodarstvo je pomembno pri razvoju urbanih središč in tudi podeželja.
Potrebna bodo nova znanja in kompetence
Podjetja v Sloveniji, ki so člani SRIP-Krožno gospodarstvo, in tudi druga podjetja se po besedah Dragice Marinič zavedajo prednosti krožnega delovanja, ki postaja del vsakdanjega poslovanja tako na tehnološkem področju kot tudi na področju razvoja človeških virov, ki je povezano s pridobivanjem novih znanj in razvojem krožnih kompetenc.
»Za bolj intenziven prehod v krožno gospodarstvo podjetja potrebujejo dodatne spodbude in ukrepe države, saj sama ne zmorejo investicij, ki so za to potrebne,« poudari. Kot dober primer zavedanja prednosti krožnega gospodarstva na področju razvoja kadrov izpostavlja Kompetenčni center Mreže za prehod v krožnem gospodarstvu, kjer sodelujejo podjetja, ki so že krožna ali pa na prehodu v krožnost. Ta podjetja dajejo velik poudarek dodatnemu usposabljanju kadrov za razvoj krožnih kompetenc, zavedajoč se, da so strokovno usposobljeni in motivirani zaposleni eden izmed nosilnih stebrov odličnega poslovanja podjetja.
