Promet je v Sloveniji še vedno en od glavnih virov izpustov toplogrednih plinov, in sicer zaradi naše tranzitne geografske lege in tudi zaradi neurejenosti javnega prevoza, ki spodbuja naraščanje cestnega prometa, ugotavljajo avtorji projekta Slovenija znižuje CO2.
Motoriziran promet, ki je skoraj povsem odvisen od fosilnih goriv, je pomemben dejavnik preoblikovanja prostora, zlasti v okoljih z veliko gostoto prometa pa je ta postal glavni onesnaževalec ozračja, predvsem s prašnimi delci, dušikovimi oksidi in ozonom. Zato je v Sloveniji nujno spodbujati, promovirati in razširjati dobre prakse na področju trajnostne mobilnosti.
Kot navajajo avtorji projekta, področje načrtovanja in upravljanja trajnostne mobilnosti v Sloveniji v splošnem zaostaja za ravnjo razvitejših držav zahodne Evrope. »Tako stanje je značilnost vseh prostorskih ravni, a se hitreje izboljšuje predvsem na lokalni ravni, kjer se pojavljajo posamezni primeri ukrepov in tudi celovitejše strateško načrtovanje mobilnosti, ki sledi sodobnim trendom in nagovarja tudi podnebne spremembe,« pravijo.
Velike razlike med regijami
»Danes v Sloveniji nihče več o mobilnosti ne govori brez pridevnika trajnostna, pa vendar podatki kažejo, da je odgovor na mobilnostne potrebe Slovencev še vedno osebni avtomobil,« ugotavljajo v okoljski nevladni organizaciji Focus, društvu za sonaraven razvoj. Raziskava iz leta 2016 je pokazala, da v vseh dvanajstih statističnih regijah daleč največ prebivalcev uporablja avto, vendar so razlike med regijami opazne. Z avtom se opravi 73 odstotkov poti v osrednji Sloveniji, 75 odstotkov v zasavski in obalno-kraški regiji, 87 odstotkov v jugovzhodni Sloveniji ter 84 odstotkov v koroški in pomurski regiji.
Vlagali smo predvsem v ceste
»Vlaganja so se v preteklih desetletjih osredotočala v širjenje cest, pri tem pa se je zapostavljalo vlaganje v infrastrukturo javnega potniškega prometa,« navajajo v Focusu. Dodajo, da visoke cene stanovanj v centrih mest silijo prebivalstvo na obrobje mest, kjer so ob odsotnosti učinkovitih povezav javnega potniškega prometa vezani na uporabo osebnega avtomobila. »Sistem vračila potnih stroškov, ki ni vezan na dejansko uporabo trajnostnih oblik mobilnosti, posredno spodbuja uporabo osebnih vozil. Ne preseneča torej dejstvo, da je promet eden izmed glavnih virov onesnaženega zraka v Sloveniji,« poudarijo.
Največ aktivnosti za promocijo trajnostne mobilnosti v ETM
Še največ aktivnosti za promocijo dobrih praks trajnostne mobilnosti je v naši državi strnjenih v Evropskem tednu mobilnosti (ETM), ki poteka vsako leto od 16. do 22. septembra v številnih slovenskih krajih. Letos bo Ministrstvo za okolje in prostor za spodbujanje trajnostne mobilnosti namenilo 200 tisoč evrov. Kot pojasnijo na MOP, je namen razpisa ozaveščanje in promocija trajnostne mobilnosti skozi vse leto, kar pomeni izvedbo ukrepov, ki imajo dolgoročnejši vpliv na prebivalce v slovenskih občinah ter ki jih aktivno spodbujajo k spremembi potovalnih navad in načinu razmišljanja v bolj trajnostno naravnane, kot je hoja, kolesarjenje, uporaba javnega prevoza, skupne vožnje, parkiranje zunaj mestnih jeder … Poudarjajo, da je, glede na trenutno stanje na področju trajnostne mobilnosti v Sloveniji, poleg izvedbe ETM treba aktivnosti promocije in ozaveščanja o trajnostni mobilnosti vsebinsko obogatiti ter časovno razširiti.
