Pandemija COVID-19 je posegla v naša življenja na številnih področjih, med drugim so z njo povezani ukrepi spremenili tudi potovalne navade ljudi. Začasno je bil ukinjen ves javni promet, sistemi izposoje koles in plačljivo parkiranje v mestih. V začetnih tednih razglasitve epidemije je bil avtomobil najbolj logična izbira za premikanje. Kmalu pa se je izkazalo, da je tudi aktivna mobilnost – hoja in kolesarjenje – lahko dobra rešitev. Obisk trgovin, urejanje nujnih opravkov in omejitev gibanja znotraj občine prebivališča so temu tudi pripomogli. Hoja ob upoštevanju varnostne razdalje in kolesarjenje sta se izkazala kot učinkovit način gibanja tudi v kontekstu preprečevanja okužbe z virusom.
Zelo hitro so nas dosegle novice iz tujine o mnogih primerih spodbujanja hoje in kolesarjenja. Mestne oblasti in strokovnjaki so pozvali prebivalce k izboru kolesa ali hoje pri opravljanju vsakodnevnih poti in to podkrepile z nekaterimi spodbujevalnimi ukrepi. Brezplačna izposoja koles, podaljšanje intervalov za pešce na prehodih, ukinitev stikal za prižig zelene luči za pešce, zmanjšanje hitrosti za avtomobile v soseskah in naseljih so le eni izmed mnogih sprejetih ukrepov. Veliko mest je vzpostavilo začasne t. i. korona pasove za kolesarje in pešce in na tak način odvzelo razkošje avtomobilom, ki so ga bili deležni pred epidemijo.
Tako imenovana nova resničnost je bila v času epidemije idealna priložnost za uvajanje ukrepov spodbujanja aktivnih oblik mobilnosti, saj so neobičajne razmere dobro izhodišče za ustvarjanje novih (potovalnih) navad. Svetovna zdravstvena organizacija je v luči omejevanja širjenja virusa izpostavila pomen ustvarjanja boljših pogojev za aktivno mobilnost. Poleg zagotavljanja fizične razdalje metra in pol med posamezniki kolesarjenje in hoja omogočata tudi minimalno priporočeno telesno dejavnost, ki varuje naše zdravje pred številnimi kroničnimi boleznimi.
V Sloveniji posebnih ukrepov za spodbujanje hoje in kolesarjenja v času epidemije ni bilo, kljub temu pa smo se vseeno prilagodili razmeram ter začeli pešačiti in kolesariti. To je bila odlična priložnost za preizkus aktivnih načinov mobilnosti za tiste, ki sicer o tem pred epidemijo niso niti pomislili. Nedavna raziskava AMZS1 napoveduje, da bomo Slovenci po epidemiji spreminjali osebno mobilnost in pogosteje izbrali hojo ali kolesarjenje.
Zato smo v okviru projekta ‘LIFE IP CARE4CLIMATE’ pripravili razpis za občine, ki bi želele izvesti ukrep(e) za prilaganje prometa po epidemiji. Vabilu se je odzvalo osem slovenskih občin. Predlagani ukrepi v prijavah so zelo ambiciozni in kažejo na potrebe po prilagajanju prometa v korist hoji in kolesarjenju v večjih in manjših slovenskih krajih. Po mnenju komisije v sestavi Inštituta za politike prostora in Ministrstva za infrastrukturo je najbolj prepričljivo prijavo poslala občina Škofja Loka. Skupaj bomo prilagajali promet hoji in kolesarjenju in aktivnosti podprli z obsežno komunikacijsko kampanjo. Na izbrani ulici bomo testirali ukrep omejevanja avtomobilskega prometa z namenom izboljšanja varnosti hoje in kolesarjenja za meščane vseh starosti. Vse izkušnje bomo v obliki priporočil in praktičnih nasvetov objavili in s tem spodbujali tudi druge občine, da več prostora namenijo pešcem in kolesarjem ter s tem vsem omogočijo varnejšo in udobnejšo hojo in kolesarjenje.
Projekt ‘LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007)’, ki je sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta, bo v okviru svojih aktivnosti na področju trajnostne mobilnosti pripravil konkretne in praktične nasvete, s katerimi lahko znižate svoj ogljični odtis in tako prispevate k nižjim izpustom toplogrednih plinov, ki povzročajo podnebne spremembe. Za več informacij o nasvetih obiščite spletno mesto zaveza.care4climate.si! O ostalih aktivnostih, namenjenih zmanjševanju emisij toplogrednih plinov v prometu, pa https://www.care4climate.si/sl/o-projektu/podrocja-aktivnosti-projekta/trajnostna-mobilnost.
Vir:
