Leta 2016 smo v ustavo zapisali, da ima vsakdo pravico do pitne vode. Dolgoročno bomo to lahko zagotavljali le s kakovostnim upravljanjem vodnih virov ter s trajnostno naravnanim odnosom do okolja.
»V Sloveniji v veliki večini pijemo kakovostno pitno vodo,« poudarjajo na Ministrstvu za zdravje (MZ). K temu dejstvu po njihovem mnenju pripomorejo že naravne danosti, saj imamo veliko izdatnih in zelo kakovostnih vodnih virov. Poleg tega imamo v večjem delu države dobro organizirano oskrbo s pitno vodo prek občinskih gospodarskih javnih služb.
Pri zagotavljanju neoporečne pitne vode se srečujemo tudi z izzivi, kot so intenzivno kmetijstvo, vpliv površinske vode na vire pitne vode na kraškem območju ter razpršena naselja v hribovitih predelih, kjer je izgradnja ustreznih vodovodov zlasti ekonomsko neizvedljiva. »Po ugotovitvah monitoringa pitne vode se število neskladnosti, ki se ugotavljajo zlasti zaradi mikrobiološkega onesnaženja na manjših vodovodih, iz leta v leto zmanjšuje. Prav tako ne ugotavljamo nove oziroma povečane vsebnosti drugih onesnaževal v pitni vodi. Izboljšujejo se tudi postopki priprave pitne vode, ob tem pa ne smemo pozabiti, da ponekod priprava sploh ni potrebna, saj je že vir pitne vode kakovostno in zdravstveno ustrezen,« razlagajo na MZ.
(Še) pijemo zdravo neoporečno vodo
Tudi dr. Mihael Jožef Toman, predstojnik katedre za ekologijo in varstvo okolja, oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, pravi, da po standardih, ki so predpisani, v Sloveniji (še) pijemo zdravo neoporečno vodo. Zato je treba spodbujati pitje vode iz pipe, in ne stekleničene vode, kar ni ravno pravilo.
»Seveda imamo letno kar nekaj primerov, ko voda ni primerna, je mikrobiološko oporečna, v vodovodne sisteme vdirajo fekalni mikroorganizmi zaradi dotrajanosti sistemov, v nekaterih primerih tudi vsebnost hranil in še kakšnih drugih nevarnih snovi ni vedno pod dovoljeno mejo. Tudi v tem primeru je stanje povezano z malomarnostjo, našim odnosom do okolja in predvsem prispevnega območja. Če imamo onesnažene površinske vode, ne moremo imeti neonesnaženih podzemnih voda, ki so pri nas glavni vir pitnih voda,« razlaga Toman.
Klor je v kombinaciji z organskimi snovmi rakotvoren
V zvezi s pripravo vode Toman pravi, da je raba klora preteklost v večini držav, da je ta v kombinaciji z organskimi snovmi rakotvoren. Ne uniči virusov, le druge mikroorganizme, rezidualni klor kot plin pa je v vodi strupen.
»Danes so mnogi drugi načini dezinfekcije, od UV, membranskih tehnologij, ozoniranja, kavitacije in drugega, so pa ti postopki dražji. Vsaka priprava pitne vode seveda vpliva na njeno ‘živost’, če se lahko tako izrazimo. V pitnih vodah so lahko tudi ostanki zdravil, fitofarmacevtskih sredstev, drugih nevarnih snovi v izredno majhnih koncentracijah, torej pod normativi, ki so predpisani. To je danes veliko vprašanje raziskovalcev, saj se te snovi kopičijo v nas, se akumulirajo in vplivajo kronično – kako, ne vemo. Lahko da tudi mutageno in kancerogeno. Nujen je torej zelo dober nadzor, za katerega so odgovorni zavodi za zdravstveno varstvo. Moramo jim zaupati, da res pijemo primerno kakovostno vodo,« razmišlja Toman.
Do leta 2050 naj bi se število zemljanov povečalo še za dve milijardi, s tem pa naj bi se potrebe po vodi povečale za 30 odstotkov.
Spodbujati je treba pitje vode iz pipe, ne iz steklenic.
Posodobljena evropska direktiva o pitni vodi bo izboljšala nadzor nad njeno kakovostjo in neoporečnostjo.
Vodne vire onesnažujemo sami
Kako podnebne spremembe, ki se kažejo predvsem v sušah in poplavah, vplivajo na kakovost pitne vode? Po Tomanovem mnenju ne gre toliko za vpliv podnebnih sprememb kot za vplive vsakega od nas. »Suše in poplave so vedno bile, ali jih je zdaj več ali manj, ne morem soditi. Poplave, ki so naravna dinamika rek, so vedno prinašale snovi iz vode na kopno in obratno. Če imamo onesnaženo kopno, bo tudi voda po poplavi v reki bolj onesnažena, če reke odnašajo snovi z divjih odlagališč, ki so vsepovsod – oglejte si bregove reke Save pri Ljubljani –, ni kriva poplava (torej večji pretoki), temveč človek, ki na bregove odnaša te snovi. In ko so v vodi, gredo v podtalje, torej je od tega odvisna kakovost pitne vode. Ne od suš in poplav, ampak od naše rabe prostora,« razmišlja sogovornik.
Sistem nadzora je vzpostavljen
Kako poteka nadzor nad kakovostjo in neoporečnostjo pitne vode? Na MZ pravijo, da kakovost pitne vode v Sloveniji ureja Pravilnik o pitni vodi, ki prenaša v nacionalni pravni red evropsko direktivo o vodi, namenjeni za prehrano ljudi. Pravilnik med drugim ureja naloge upravljavca sistema za oskrbo s pitno vodo, notranji nadzor in monitoring pitne vode.
Upravljavec mora zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode, poleg tega mora izvajati notranji nadzor. Ta mora biti vzpostavljen na osnovah sistema HACCP, ki omogoča prepoznavanje mikrobioloških, kemičnih in fizikalnih agensov, ki so lahko potencialna nevarnost za zdravje ljudi, izvajanje potrebnih ukrepov ter vzpostavitev stalnega nadzora na tistih mestih v oskrbi s pitno vodo, kjer se tveganja lahko pojavijo. »To pomeni, da se najpomembnejši nadzor nad kakovostjo in zdravstveno ustreznostjo pitne vode izvaja prek upravljavcev,« poudarjajo na MZ.
Manjši vodovodi brez monitoringa
MZ zagotavlja monitoring pitne vode, na podlagi letnega programa monitoringa pa ga izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Z monitoringom preverjajo, ali pitna voda izpolnjuje s pravilnikom predpisane zahteve za številne organoleptične, mikrobiološke in kemične parametre.
Za vodovode, ki zagotavljajo manj kot povprečno 10 kubičnih metrov vode na dan ali oskrbujejo manj kot 50 oseb, razen če se voda uporablja za oskrbo javnih objektov, objektov za proizvodnjo in promet živil ter objektov za pakiranje pitne vode, se monitoring ne izvaja. V teh primerih je lokalna skupnost zavezana prebivalce poučiti o možnih ukrepih za varovanje zdravja pred škodljivimi učinki zaradi onesnaževanja vode, ki se uporablja kot pitna voda. Če obstaja utemeljen sum, da je v takih vodovodih pitna voda potencialna nevarnost za zdravje ljudi, mora lokalna skupnost prebivalcem takoj posredovati priporočila za ravnanje, ki so objavljena na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Prihajajo spremembe pri nadzoru pitne vode
Pri nadzoru kakovosti in neoporečnosti pitne vode bo v prihodnosti prišlo do sprememb. Na MZ pravijo, da posodobljena evropska direktiva o pitni vodi, ki naj bi bila objavljena do konca tega leta, predvideva spremembe tako v obveznostih dobaviteljev pitne vode kot tudi držav članic. S temi ukrepi želijo še izboljšati kakovost pitne vode na ravni EU. Poleg tega poskušajo doseči večje zaupanje uporabnikov pitne vode v kakovost pitne vode zunaj matične države.
V Sloveniji bo po objavi omenjene direktive zagotovo prišlo do spremembe pravilnika oziroma do novosti v zakonodaji, ki se nanaša na oskrbo in kakovost pitne vode ter tudi na nadzor nad njeno kakovostjo. Ob tem bodo posodobili določila o notranjem nadzoru in monitoringu pitne vode. »Z uvedbo učinkovitih ocen tveganja v celotni oskrbi s pitno vodo (od vodnih virov do hišnega vodovodnega omrežja) bo nadzor nad pitno vodo lahko še bolj osredotočen na območja, kjer bo ugotovljeno večje tveganje. Posledično bomo lahko še z večjo gotovostjo trdili, kakšno vodo uporabljamo na posameznem območju, in hkrati izvajali ukrepe za preprečevanje morebitnih onesnaženj pitne vode,« razlagajo na MZ.