Področje ravnanja z odpadnimi vodami je s predpisi natančno urejeno, težava pa je, da njihovo čiščenje ne zajema čiščenja vseh zdravju škodljivih snovi.
Odpadna voda je tista, ki se po uporabi v industriji, gospodinjstvih, javnih ustanovah, kmetijstvu in drugih dejavnostih izpusti nazaj v okolje. Odpadna voda pa je tudi padavinska in meteorna voda, ki se zliva nazaj v okolje po kanalizacijskem omrežju ali pa se zajema in izpušča neposredno v reke, potoke in zemljo, pojasnijo na Statističnem uradu Republike Slovenije.
»Čiščenje odpadnih voda v pravem pomenu besede ni čiščenje (angl. treatment), temveč obdelava odpadne vode z uporabo različnih postopkov z namenom odstranjevanja organskih in v nekaterih primerih tudi hranilnih snovi,« pove dr. Mihael Jožef Toman, predstojnik katedre za ekologijo in varstvo okolja na oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. S čiščenjem pa ne odstranijo nevarnih snovi, ostankov zdravil, motilcev endokrinega sistema (hormonskih motilcev), ostankov fitofarmacevtskih sredstev in še česa, pove. Doda, da tako imenovana očiščena voda ni očiščena vseh nevarnih snovi, ki so bile v njej, temveč le razbremenjena organskih snovi. »V komunalnih čistilnih napravah, ki so različno velike, nekatere tudi male, očistimo okrog polovico vseh nastalih odpadnih voda,« pove Toman. Disperznega onesnaževanja, predvsem iz kmetijstva, sploh ne čistimo. V letu 2018 je po podatkih nacionalnega statističnega urada 1.003 milijone kubičnih metrov odpadnih voda steklo v okolje.
Komunalne čistilne naprave ne čistijo nevarnih snovi, ostankov zdravil, motilcev endokrinega sistema (hormonskih motilcev) ali ostankov fitofarmacevtskih sredstev.
»Očiščena« odpadna voda ni primerna za nadaljnjo uporabo
Kakovost čiščenja se ves čas preverja s parametri, ki so za to predpisani. To mora izvajati upravljavec čistilne naprave. Vendar pa je na mestu vprašanje, kaj ostaja v očiščeni vodi. »Jasno je, da ta ni primerna za mnoge dejavnosti, tudi ne za namakanje, da je zaradi večje vsebnosti hranilnih snovi ne smemo spuščati v stoječe vode in podobno. Nadzor torej je, je pa vprašanje, ali res vemo, kaj vse odteka z ‘očiščenimi’ vodami v vodna okolja, reke ali celo ponika,« razmišlja Toman.
So v »očiščeni« vodi lahko tudi kemikalije? Sogovornik pravi, da je glavni proces v komunalnih čistilnih napravah razgradnja organskih snovi s sodelovanjem mikrobne združbe; rezultat tega je odpadno blato, torej biomasa mikroorganizmov, ki proces vodijo. V njih pa ostajajo številne nevarne snovi, ker se mnoge kemikalije nakopičijo v mikrobni združbi.
Kot so pred časom za našo revijo povedali v Komunalnem podjetju Velenje, raziskave kažejo, da je v odpadnih vodah vse več zdravilnih učinkovin, ostankov raznih organskih spojin, ki so težko razgradljive in ki jih z biološkim postopkom čiščenja ne moremo odstraniti. Upravljavci naprav se zavedajo, da jih bodo morali nadgraditi do stopnje, da bodo to omogočale. Evropska vodna direktiva namreč predvideva, da naj bi se zagotovilo dobro ekološko in kemijsko stanje vseh vodnih teles do leta 2027.
Emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda
In kako je področje odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode urejeno na državni ravni? Na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) pravijo, da z več med seboj povezanimi predpisi. Prvi je Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (splošna emisijska uredba). Na MOP pojasnijo, da se uredba uporablja za ravnanje z odpadno vodo iz objektov in naprav, »razen če za posamezno vrsto objektov, naprav, posamezno onesnaževalo v odpadni vodi ali onesnaževala v odpadni vodi iz posameznih vrst naprav ali za posamezen del okolja ali posamezno območje, poseben predpis posamezna vprašanja ureja drugače«. Nadzor nad izvajanjem splošne emisijske uredbe opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor (IRSOP).
Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode
Drugi predpis je Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, ki med drugim ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav in malih komunalnih čistilnih naprav ter vsebino operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Določa tudi različna merila in posebne zahteve v zvezi z obratovanjem malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE. V tej uredbi so določene tudi vrste nalog obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode in oskrbovalni standardi, tehnični, vzdrževalni, organizacijski ter drugi ukrepi in normativi za izvajanje javne službe. »Občine izvajanje javne službe podrobneje uredijo v občinskih predpisih (odlokih), kjer so tudi predpisane obveznosti in prekrški lastnikov objektov. Nadzor nad izvajanjem občinskih predpisov je v pristojnosti občinskih inšpekcijskih služb,« razlagajo na MOP. Nadzor nad izvajanjem določb te uredbe, ki se nanašajo na obveznosti izvajalca javne službe, pa opravlja IRSOP.
Meritve in monitoring
Tretji predpis, ki ureja čiščenje odpadnih voda, je Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda. »Upravljavci so zavezani skrbeti za nemoteno čiščenje odpadnih voda ter spremljanje učinkovitosti čiščenja z obratovalnim monitoringom,« razlagajo na MOP. Obveznosti glede pogojev odvajanja odpadnih voda so določene v okoljevarstvenih dovoljenjih (OVD) ali v zakonodaji (za naprave, ki ne potrebujejo okoljevarstvenih dovoljenj).
»V OVD je določena tudi obveznost opravljanja monitoringov kakovosti prečiščene vode. Te za upravljavce čistilnih naprav izvajajo izvajalci, ki so pridobili pooblastilo Slovenske akreditacije. Upravljavci morajo s poročili monitoringov seznanjati ARSO. Če ta v poročilu ugotovi kakršnokoli nepravilnost, preda zadevo IRSOP. Upravljavec pa mora monitoringe predložiti inšpektorjem, če to zahtevajo,« še pravijo na MOP.
Neposredno v zemljo odteče 1,7 milijona kubičnih metrov odpadne vode
Statistični podatki kažejo, da so v letu 2018 (novejših podatkov ni) 770,6 milijona kubičnih metrov odpadnih voda v površinske vode izpustile industrijske dejavnosti. Kar 230,6 milijona kubičnih metrov odpadnih voda je bilo odvedenih po 9.972 kilometrov dolgem kanalizacijskem omrežju in 73 odstotkov teh voda je bilo pred izpustom nazaj v okolje prečiščenih. Neposredno v zemljo je bilo izpuščeno 1,7 milijona kubičnih metrov odpadne vode.
