Področje varstva voda je zakonsko urejeno, dobro stanje tekočih voda in jezer kažejo tudi poročila ARSO, »na terenu« pa raziskovalci ugotavljajo cvetenja jezer in previsoke vsebnosti hranilnih snovi v rekah.
»Voda v slovenskem pravnem prostoru že tradicionalno uživa posebno varstvo. Področje voda je bilo že v preteklosti urejeno s posebnimi zakoni. Varstvo vodnih virov pa je bilo z zadnjo novelo ustave povzdignjeno z zakonske na ustavno raven,« trdijo na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP).
Na terenu stanje slabše kot v uradnih poročilih
Dr. Mihael Jožef Toman, predstojnik katedre za ekologijo in varstvo okolja, oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, v zvezi s stanjem vodnih okolij v državi pravi, da ugotavljajo velike razlike med območji in rekami, in da ne gre vedno le za stopnjo onesnaževanja, pač pa na stanje vplivajo tudi obremenitve, torej posegi v vodna okolja, pregrade, jezovi, urejanje rečnih korit, turistični pritiski.
»Iz poročil ASRSO je razvidno, da je velik del slovenskih tekočih voda v dobrem stanju, podobne so ocene za jezera. Ko pa bliže pogledamo stanje, ugotovimo, da državni monitoring pokriva majhen del vodnega potenciala in sta tako ekološko kot kemijsko stanje zelo verjetno precej slabši, kot kažejo poročila,« opozarja Toman. »O tem se lahko prepričamo na terenskih ogledih, kjer so cvetenja jezer nekaj povsem običajnega, kjer so vsebnosti hranilnih snovi v rekah še vedno previsoke in je razlog v rabi prostora, kmetijstvu, urbanizaciji,« razloži. Meni, da za zaščito ne storimo dovolj. »Imamo zakonodajo, a je njena izvedba izjemno slaba, še manj pa je inšpekcijskih nadzorov in ukrepanj,« je jasen. Poudari, da je zaščita tudi stvar ozaveščanja, ki pa ga po njegovem mnenju ni dovolj. »Na vode se spomnimo le od dnevu voda in morda še ob dnevu Zemlje,« meni sogovornik.
Varstvo voda in okolja
In kako je upravljanje in varstvo voda zakonsko urejeno? Zakon o vodah ureja upravljanje z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči. To obsega varstvo voda, njihovo urejanje in odločanje o tem, kako se jih bo uporabljalo. Kot pravijo na MOP, je cilj upravljanja z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči doseganje dobrega stanja voda in drugih, z vodami povezanih ekosistemov, hkrati pa je treba zagotoviti varstvo pred škodljivim delovanjem voda, ohranjati in uravnavati vodne količine, pa tudi spodbujati trajnostno rabo. Pravijo, da pri opredelitvi ciljev upoštevajo vplive podnebnih sprememb. Medtem pa Zakon o varstvu okolja ureja varstvo okolja pred obremenjevanjem (vključuje tudi vode), kar je temeljni pogoj za trajnostni razvoj.
Nove uredbe o vodovarstvenih območjih
Na Ministrstvu za okolje in prostor pripravljajo nove uredbe o vodovarstvenih območjih (VVO), in sicer na območju občin Škofja Loka, Gorenja vas-Poljane, Ormož, Novo mesto, Šmarješke Toplice, Dolenjske Toplice, Straža, Mirna Peč, Šentjernej, Žužemberk, Postojna, Cerknica, Bloke, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka, Bled, Gorje in Tržič. Pripravljajo tudi strokovne podlage, ki določijo VVO in so podlaga za pripravo uredbe. V tem programskem obdobju pripravljajo strokovne podlage za območje občin Sevnica, Krško in Brežice.
Članice EU za skupen pristop
Na ravni Evropske unije so države članice izbrale skupen pristop k spodbujanju trajnostne rabe vodnih virov in s tem namenom sprejele Direktivo 2000/60/ES, ki določa okvir za ukrepe na področju vodne politike. Ta ureja celovit, integriran in mednarodno usklajen pristop k upravljanju voda, cilj pa je zagotoviti trajno zaščito voda ter jih ohranjati v dobrem stanju.
»Osnovni element upravljanja voda predstavlja povezovanje ukrepov na vodnem področju v skupni načrt upravljanja povodja, ki se ga sprejema za obdobje šest let. Trenutno je v veljavi drugi načrt upravljanja voda, ki ga je vlada sprejela z uredbo o načrtih upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja,« razlagajo na MOP.
Na vode se spomnimo le od dnevu voda in morda še ob dnevu Zemlje.
Določitev vodovarstvenih območij
Zakon o vodah predvideva tudi določitev vodovarstvenih in drugih varstvenih območij. Da se zavaruje vodno telo, ki se uporablja za odvzem ali je namenjeno za javno oskrbo s pitno vodo, pred onesnaževanjem ali drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo na zdravstveno ustreznost voda ali na njeno količino, vlada določi vodovarstveno območje (VVO). Vodno telo se varuje z vodovarstvenim režimom (VVR), s katerim se določijo omejitve, prepovedi in ukrepi za gradnjo objektov, opravljanje dejavnosti, prepove ali omeji se prevoz blaga ali ljudi. Omejitve, prepovedi in ukrepi so konkretizirani na podlagi hidrogeoloških lastnosti in značilnosti posameznega vodovarstvenega območja.
Tri stopnje varovanja zajetij pitne vode
Vodo, ki jo uporabljamo za oskrbo prebivalstva s pitno vodo, država varuje z različnimi stopnjami varovanja. Območje zajetja je zaščiteno z ograjo z namenom, da se zajetje varuje pred neposrednim poškodovanjem objektov zajetja in vnosom onesnaževal v zajetje ali njegovo bližino.
Na najožjem VVO (VVO I) velja najstrožji režim, ker gre za območje blizu zajetja, naravne danosti območja ne zagotavljajo dovolj dolgega zadrževalnega časa, razredčenje je majhno in onesnaževala hitro dospejo do zajetja. Zato mora VVR zagotavljati sprejemljivo tveganje za onesnaževanje s patogenimi mikrobiološkimi organizmi in drugimi onesnaževali. Na ožjem VVO (VVO II) velja strožji režim, da naravne danosti zagotavljajo dovolj dolg zadrževalni čas, dovolj veliko razredčenje in dovolj časa za ukrepanje. VVR mora zagotavljati sprejemljivo tveganje za onesnaženje z onesnaževali, ki počasi razpadejo. Na širšem VVO (VVO III) velja blažji režim, ker gre za celotno napajalno območje zajetja. Z VVR se zagotavlja dolgoročno varstvo zdravstvene ustreznosti pitne vode.
V Sloveniji znaša površina VVO 3.561,4 km2, kar predstavlja 17,5 odstotka njene celotne površine.
Za zaščito voda v praksi ne storimo dovolj.
https://www.gen-isonce.si/
