Energetika kot panoga lahko s številnimi ukrepi za zmanjšanje izpustov in povečanje učinkovite rabe energije pomembno vpliva tudi na kakovost zraka, menijo v Energetski zbornici Slovenije.
Katera podjetja v naši državi najbolj onesnažujejo zrak, je praktično nemogoče navesti, saj imajo posamezne emisije različen vpliv, pravi dr. Peter Novak, profesor, poznavalec slovenske energetike in direktor družbe Energotech. Poudari, da vsa podjetja poslujejo pod »strogim inšpekcijskim nadzorom in jih v nobenem primeru ne bi pribijal na križ. Industrijo potrebujemo, podjetja pa poslujejo v konkurenčnem boju in so v različne okoljske projekte vložila več kot kdorkoli drug.« Novak je prepričan, da lahko obnovljivi viri energije (OVE) precej spremenijo sliko zraka v Sloveniji, in sicer predvsem na dva načina: z izgradnjo vseh vrst elektrarn na obnovljive vire (hidroelektrarne, male hidroelektrarne, vetrne elektrarne in sončne elektrarne) in z recikliranjem organskega ogljika (odpadkov, biomase) za kemične surovine in sintetična goriva (vodik, metan, metanol). Meni, da lahko k čistejšemu zraku še najbolj pripomorejo hidroelektrarne. »Vse, kar potrebujemo na tem področju, je dober usmerjevalec na ravni vlade, ki bo znal prepričati zakonodajalce in okoljske skupine, da delamo za naše skupno dobro,« je optimističen Novak.
Načrti za kakovost zraka naj upoštevajo OVE in URE
»Obnovljivi viri energije brez dvoma prispevajo k čistejšemu zraku,« se strinjajo tudi v Energetski zbornici Slovenije (EZS). »Tam, kjer delež OVE raste, upada delež fosilnih goriv, kar se pozna v zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov,« pojasnijo in dodajo, da bodo morali načrti za kakovosti zraka tudi v prihodnje upoštevati ukrepe učinkovite rabe (URE) in obnovljivih virov energije ter trajnostno mobilnost. Razogljičenje prek manjših emisij toplogrednih plinov (TGP) in večjega deleža OVE je tudi prva razsežnost energetske unije, vključena pa je tudi v celovit Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) Slovenije. Eden od glavnih ciljev NEPN je namreč doseči vsaj 27-odstotni delež obnovljivih virov v končni rabi energije do leta 2030. Tako bomo morali do leta 2030 vsaj dve tretjini rabe energije v stavbah zagotoviti iz OVE (gre za delež rabe OVE v končni rabi energentov brez električne energije in daljinske toplote), vsaj 30-odstotni delež bomo morali zagotoviti v industriji, 43-odstotni delež v sektorju električna energija, 41-odstotni delež v sektorju toplota in hlajenje ter 21-odstotni delež v prometu. »Kot vidimo, je vloga OVE izjemno pomembna. Pri prizadevanjih za večji delež OVE pa Slovenija ni sama, ampak si za ta cilj prizadeva skupaj z drugimi državami EU,« poudarijo na EZS.
Prepričani so, da bo cilje glede energetske varnosti in razogljičenja težko doseči brez novih naložb v OVE, zato ne podpirajo odločitev, ki ne vodijo v gradnjo novih proizvodnih enot iz obnovljivih virov, zlasti hidroelektrarn. »Ne smemo zapostaviti niti drugih virov OVE, vključno s sončno in vetrno energijo, saj mora država dvigniti delež OVE,« poudarijo.
V HSE stavijo na hidroelektrarne
Preverili smo tudi, kaj za boljši zrak počnejo v obeh slovenskih energetskih stebrih – v skupini Holding Slovenske elektrarne (HSE) in v skupini GEN energija.
V skupini HSE proizvedejo približno polovico vse električne energije iz obnovljivih virov, v slovenskem merilu pa to pomeni približno dvotretjinski delež vse proizvedene električne energije iz OVE. Ta delež tako rekoč v celoti prispevajo hidroelektrarne.
»Hidroelektrarne ne povzročajo emisij plinov v ozračje in so čist vir električne energije, ki oskrbuje mnogo slovenskih gospodinjstev in s tem tudi toplotnih črpalk, ki vse pogosteje postajajo prva izbira pri nadomeščanju individualnih kurišč,« pravijo v omenjeni družbi. Poudarijo, da so individualna kurišča veliko breme za okolje ter slabšajo kakovost zraka v okolici. »Praktičen primer vpliva odsotnosti večje koncentracije individualnih kurišč zaradi daljinskega ogrevanja je Šaleška dolina, kjer je kakovost zraka v primerjavi z mnogimi mesti po Sloveniji boljša, kljub obratovanju Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ), ki približno polovico vse proizvedene električne energije v skupini HSE proizvede iz lignita,« povedo v HSE. Poudarijo, da TEŠ pomeni »točkovni vir, ki s pomočjo najsodobnejših sistemov za čiščenje dimnih plinov dosega nizke emisijske vrednosti polutantov«.
Zaradi daljinskega ogrevanja iz TEŠ zrak bolj čist
TEŠ velikokrat omenjamo kot enega največjih industrijskih onesnaževalcev okolja, saj v njem kurijo lignit, vendar tudi avtorji lani pripravljenega poročila o stanju okolja v Mestni občini Velenje ugotavljajo, da ima, čeprav gre za velik nepremični vir emisij onesnažil v okolje, pomemben vpliv na »zmanjšanje onesnaženosti zraka (predvsem z vidika prašnih delcev) daljinsko ogrevanje iz TEŠ. Posledično so emisije iz individualnih kurišč, ki bi v kurilni sezoni bistveno onesnažila zrak, relativno majhne,« poudarjajo. Tudi podatki Agencije RS za okolje (ARSO) kažejo, da ima okolica Velenja, čeprav leži v kotlini, relativno dobro kakovost zraka. Boljšo kot na primer Koper. Na ARSO poudarjajo, da so ravni delcev PM10, izmerjene v Velenju, občutno nižje kot v drugih mestnih občinah.
V HSE trdijo, da TEŠ že od ekološke sanacije, ki se je začela konec osemdesetih let, neprestano vlaga v sisteme za čiščenje dimnih plinov ter sisteme za nadzor in meritve emisij. »Pri tem ves čas sledi relevantnim smernicam in evropskim normativom ter razvoju stanja tehnike na tem področju,« zagotavljajo. Med letoma 2008 in 2018 so trajno ustavili tehnološko zastarele proizvodne enote blok 1, 2, 3 in 4, na novo zgradili blok 6 ter ekološko sanirali blok 5, kar se, pravijo v HSE, tudi neposredno pozna pri zmanjševanju izpustov snovi v zrak. Toda izpusti vseeno so. Pa čeprav so nadzorovani in izpuščeni prek visokega dimnika, da ne ostanejo pri tleh in ne vplivajo na onesnaženost zraka, ki ga merimo.
Več kot 99 odstotkov elektrike iz jedrske in vodne energije
»Če bi šesti blok Termoelektrarne Šoštanj, ki ima moč 600 megavatov (MW), nadomestili z jedrsko elektrarno primerljive moči, bi se na leto izognili trem milijonom ton izpustov ogljikovega dioksida CO2, 1.800 tonam dušikovih oksidov (NOx) in 1.200 tonam žveplovega dioksida (SO2),« poudarjajo v skupini GEN, kjer proizvedejo okoli tretjino vse električne energije v Sloveniji.
Več kot 99 odstotkov vse električne energije proizvedejo iz jedrske in vodne energije. »To je energetska mešanica, ki se tako po okoljsko-podnebnih in ekonomskih kot tudi družbenih kazalnikih izkazuje za pravo kombinacijo pri oblikovanju trajnostne energetske prihodnosti Slovenije,« poudarjajo v matični družbi GEN energija. In dodajajo, da med vsemi elektrarnami v Sloveniji ena sama – jedrska elektrarna Krško, ki zaseda približno kvadratni kilometer prostora – prispeva okoli polovico vse nizkoogljične električne energije, proizvedene v Sloveniji.
»Jedrske reakcije se bistveno razlikujejo od kemijskih reakcij, pri katerih se denimo pri kurjenju fosilnih goriv sproščajo velike količine okolju škodljivih plinov, poleg CO2 oziroma ogljikovih oksidov tudi dušikovi in žveplovi oksidi ter prašni delci, ne nazadnje premogovne termoelektrarne proizvajajo tudi velike količine odpadnega pepela – v primeru slabega premoga odpadni pepel predstavlja tudi do 25 odstotkov vsega goriva; pri plinskih termoelektrarnah je pepela sicer manj, še vedno pa denimo izpuste CO2 v primerjavi s premogovnimi zmanjšajo zgolj za polovico,« navajajo v GEN energiji. Poudarjajo, da ob proizvodnji električne energije v jedrskih elektrarnah ne prihaja do nobenih izpustov škodljivih plinov in onesnaževal v okolje. »V tem smislu govorimo o neposrednem prispevku jedrskih elektrarn k čistemu zraku,« poudarijo.
Potencial v prometu in ogrevanju
V skupini GEN so prepričani, da imajo jedrske elektrarne tudi velik in realen potencial za dodatno, posredno ohranjanje čistega zraka, in sicer z elektrifikacijo prometa in ogrevanja. Strinjajo se, da je na področju prometa (v Sloveniji končna raba energije za promet znaša 36 odstotkov) e-mobilnost že nekaj časa ena vročih tem. »Vendar pa zamenjava klasičnega avtomobila na fosilna goriva z električnim avtomobilom doseže svoj namen le, če je mešanica virov za proizvodnjo električne energije nizkoogljična,« pravijo in dodajo, da podobno velja na področju ogrevanja. »Številna mala kurišča na lesno biomaso in fosilna goriva v času kurilne sezone zelo slabšajo kakovost zraka. Rešitev se kaže v elektrifikaciji ogrevanja, pa tudi v daljinskem ogrevanju, kar je ena od možnih dodatnih prednosti jedrske elektrarne,« navedejo.
Pomembni so tudi razpršeni viri
Po njihovem mnenju poleg jedrskih elektrarn in hidroelektrarn v nizkoogljično energetsko mešanico sodijo tudi razpršeni obnovljivi viri energije, tudi sončna energija. Tako je na primer njihova hčerinska družba GEN-I vodilni kupec energije iz OVE in kogeneracij (SPTE). Lani je družba odkupovala električno energijo od skupno 182 hidroelektrarn, 1.049 sončnih elektrarn, 18 elektrarn na zemeljski plin, 19 elektrarn na bioplin, 39 kogeneracij in treh vetrnih elektrarn. Skupna količina odkupljene energije je znašala 358.953 megavatnih ur (MWh), kar zadostuje za oskrbo približno 90 tisoč gospodinjskih odjemalcev.
»Pa vendar je izmed vseh virov, ki so nam danes na voljo, jedrska energija zaradi izjemne energijske gostote urana – ta je kar milijonkrat večja od energijske gostote fosilnih energentov – edina tehnologija s potencialom za opuščanje fosilnih virov za zadostno, dovolj hitro in uspešno razogljičenje energetike ter posredno družbe,« trdijo v skupini GEN in poudarijo, da je jedrska industrija v obdobjih naftnih kriz pred desetletji že dokazala, da je hitro ukrepanje in nadomeščanje fosilnih virov izvedljivo.
Da je treba izpuste iz energetike začeti manjšati danes, poudarjajo tudi v nevladni okoljski organizaciji Greenpeace, vendar pa se jim uporaba jedrske energije ne zdi prava pot. Predlagajo vetrnice, sončne elektrarne in druge, po njihovem mnenju okoljsko manj sporne tehnologije pridobivanja elektrike.
