Lani se je z brezžičnim omrežjem oz Wi-Fi povezalo velik število šol. Je tehnologija dovolj varna, da ne poškoduje otrok, ki so ji vsakodnevno izpostavljeni?
»Brezžično lokalno omrežje oziroma Wi-Fi je povezava med brezžičnim vmesnikom in računalnikom ali drugimi mobilnimi napravami, kot so dlančniki, tablice, mobilni telefoni, igralne konzole in druge digitalne naprave. Vse te naprave se lahko povežejo z omrežjem prek brezžične dostopne točke ali brezžičnega usmerjevalnika, ki ima doseg okoli 20 metrov znotraj objektov in še nekoliko več na prostem,« uvodoma pojasni dr. Peter Gajšek, direktor Inštituta za neionizirna sevanja.
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) pravijo, da šole to tehnologijo uporabljajo za izvedbo dejavnosti, ki zahtevajo mobilno uporabo IKT. »O pogosti rabi še ni mogoče govoriti, saj so bila brezžična omrežja zgrajena pred kratkim in se uvajajo v uporabo,« opozorijo. Izvajalec programa je sicer javni zavod Akademska in raziskovalna mreža Slovenije – Arnes. Za izvedbo programa je namenjenih slabih 17 milijonov evrov, pri izgradnji omrežja na posamezni šoli pa je 62,5 odstotka sredstev zagotovljenih iz virov EU, preostalo, 37,5 odstotka, prispeva posamezna šola.
Damjan Osrajnik iz OŠ Radlje ob Dravi pravi, da so z novo pridobitvijo zadovoljni. »Prednosti vidimo v enostavnem in hitrem dostopanju, večjih slabosti pa ne zaznavamo,« poudari. Glede opozoril o morebitni škodljivosti elektromagnetnega sevanja, ki se pojavljajo v javnem prostoru, pojasni, da se v šoli srečujejo kvečjemu z neionizirajočimi sevanji, med katera sodi tudi brezžična povezava. »Ni dokazov, da bi bila lahko nevarna. Po našem vedenju še nobeni neodvisni in univerzalno sprejeti znanstveni študiji brez pomanjkljivosti in napak doslej ni uspelo dokazati potenciala neionizirajočega brezžičnega elektromagnetnega sevanja za ogrožanje zdravja ljudi. Zato nas razvoj na tem področju za zdaj ne skrbi, bomo pa pozorno spremljali spremembe v prihodnje,« obljublja Osrajnik.
Mejne vrednosti redko presežene
Meritve jakosti signalov naprav Wi-Fi v slovenskih šolah, ki jih je izvedel Inštitut za neionizirna sevanja, so tako pokazale, da so lahko zakonsko določene mejne vrednosti presežene le nekaj centimetrov od anten dostopne točke Wi-Fi pri njeni polni obremenjenosti (ko na primer 30 uporabnikov hkrati prenaša videovsebine), v vseh drugih primerih pa so bile sevalne obremenitve celo tik ob antenah naprave daleč pod mejnimi vrednostmi. »Povprečna izpostavljenost otrok v učilnici, kjer je na stropu nameščena točka Wi-Fi, ne preseže niti odstotka mejnih vrednosti za prvo območje varstva pred sevanji glede na domačo zakonodajo,« poudari Gajšek.
Kako varno je torej tovrstno sevanje za razvijajoče se otroške organizme? »Vsi ugotovljeni in znanstveno potrjeni vplivi VF EMS na zdravje so nedvomno povezani s segrevanjem. Pojav segrevanja pod vplivom VF EMS lahko opazujemo na primeru mikrovalovnih pečic, ki v nekaj trenutkih segrejejo hrano. Sevalne obremenitve, ki smo jim navadno izpostavljeni v okolju, pa so mnogo nižje od tistih, ki bi bile potrebne za zaznaven dvig temperature,« pojasni sogovornik.
Glavna pomanjkljivost Wi-Fi: Varnost podatkov
Kot pravi, naj bi nekatere raziskave sicer pokazale, da lahko VF EMS vplivajo na telesna tkiva in organe tudi pri jakostih, ki so prenizke, da bi povzročile značilno segrevanje, vendar pa znanstveniki v nobeni izmed ponovitev teh raziskav niso potrdili negativnih vplivov na zdravje pri izpostavljenostih pod mednarodno sprejetimi mejnimi vrednostmi. Druge študije, ki naj bi dokazovale škodljivost VF EMS že pri zelo nizkih jakostih, pestijo številne metodološke pomanjkljivosti, zato jih, kot trdi Gajšek, ni mogoče upoštevati pri izoblikovanju mejnih vrednosti, »saj niso vzdržale strogega znanstvenega preverjanja oziroma jih v neodvisnem znanstvenem laboratoriju ni bilo mogoče zanesljivo ponoviti in s tem potrditi«. Tudi vseh preostalih tez o škodljivih učinkih VF EMS nizkih jakostih, denimo motnje spanja, glavoboli in druge zdravstvene težave, ni bilo mogoče dokazati niti z eksperimentalnimi študijami na testnih osebah niti z epidemiološkimi študijami, pravi sogovornik.
Opozarja pa na eno glavnih pomanjkljivost brezžične povezave v primerjavi z žično – varnost podatkov, saj vsiljivcu ob morebitnem vdoru ni treba biti fizično navzoč. »Skozi leta se je vseeno tudi varnost omrežij občutno izboljšala z izdajo visokokakovostnih zaščitnih protokolov, kot sta WPA in WPA2,« doda.
Raziskave termičnih učinkov VF EMS
Termične učinke visokofrekvenčnega elektromagnetnega sevanja (VF EMS) so znanstveniki proučevali v povezavi z živalmi, vključno s primati. »Prva znamenja škodljivih posledic za zdravje, ki so jih z naraščanjem jakosti EMS opazili pri živalih, se izražajo v obliki zmanjšane vzdržljivosti in sposobnosti za izvajanje miselnih nalog. Opravljene študije kažejo na to, da se škodljivi učinki lahko pojavijo pri osebah, ki so sevanjem izpostavljene s celim telesom ali pa le lokalizirano, če temperatura tkiva naraste za več kot eno stopinjo Celzija,« pojasnjuje dr. Peter Gajšek, direktor Inštituta za neionizirna sevanja. Možni negativni učinki vključujejo tudi spremembo vedenjskih vzorcev, pojav očesne katarakte, škodljive vplive na reproduktivno funkcijo ter različne psihološke in termoregulacijske odzive. A Gajšek opozarja, da so ti učinki »dobro raziskani in predstavljajo znanstveno podlago za omejevanje poklicne in splošne izpostavljenosti prebivalstva VF EMS«.
Članek je bil v celoti objavljen v reviji Eko dežela Izobraževanje 2020.