Do poklica papirničar je mogoče priti na več načinov
Šest slovenskih papirnic zaposluje več kot 1.900 ljudi, od tega se jih je kar 653 zaposlilo v papirništvu v zadnjih treh letih. S tem se je uresničila napoved Združenja papirništva pri GZS, da bo v tem obdobju v domači papirni industriji prišlo do menjave generacij. Nanjo so se pripravili tako, da so za bodoče in sedanje zaposlene oblikovali več možnosti izobraževanja.
Triletno poklicno šolanje
Pri eni izmed možnosti – triletnem poklicnem vaje- niškem programu papirničar, ki ga izvajajo na Strokov- nem izobraževalnem centru v Ljubljani – se program pol časa izvaja v šoli, drugo polovico pa z izobraževanjem na delovnem mestu, za kar je pred vpisom potrebna tako imenovana vajeniška pogodba.
»Gre za tripartitno sodelovanje med učencem, delodajalcem in šolo, pomembno vlogo pa ima tudi Gospodarska zbornica, ki verificira in spremlja podjetja, da so primerno pripravljena za izvajanje vajeništva,« pojasnjuje Petra Prebil Bašin, direktorica Združenja papirništva pri GZS. Vajence sprejemajo v vseh šestih slovenskih papirnicah.
»Vajenci imajo ob sebi mentorja, ki zanje skrbi in jim v sodelovanju s sodelavci prenaša specifična znanja in izkušnje. Mladi se zaradi neposrednih izkušenj na delovnem mestu raje učijo tudi šolsko snov, saj teoretično znanje takoj osmislijo pri praktičnem delu v podjetjih. Tako bolje spoznajo poklic, za katerega se izobražujejo, rastejo s kolektivom, pridobivajo delovne navade, se naučijo odgovornosti in vztrajnosti ter sodelovanja v timih. Ni zanemarljivo, da so za svoje delo tudi finančno nagrajeni z mesečnimi zneski od 250 do 400 evrov. Po drugi strani pa tudi podjetja preko vajeništva vzgajajo in ‘gradijo’ svoje morebitne nove zaposlene,« je povedala Prebil Bašinova in poudarila, da si zaradi specifik v proizvodnji papir- ja v papirnicah praviloma želijo zaposlovati za nedoločen čas.
Prenos znanja z neformalnim šolanjem
Naslednjo možnost za prenos znanja so papirničarji dobili tudi z neformalnim branžnim usposabljanjem, ki poteka na Inštitutu za celulozo in papir in obsega 100 ur. V tem času se zaposleni v papirnicah seznanijo tudi s teoretičnimi znanji, med obiski vseh šestih proizvodenj papirja in kartona pa med slušatelji prihaja tudi do izmenjave izkušenj in dobrih praks. Kot poudarjajo na Inštitutu za celulozo in papir, je do poklica papirničar mogoče priti z dokvalifikacijo in opraviti tudi nacionalno poklicno kvalifikacijo NPK, ki je mednarodno veljavna listina.
Več informacij o poklicu papirničarja najdete na www.papirnicar.si.
Vajenci so lahko tudi odrasli, ki se lahko preko vajeništva prekvalificirajo ali pridobijo poklic, če so opustili šolanje.
“Prepričala me je multidisciplinarnost poklica papirničar, zato sem kljub nameri, da postanem mehatronik, odločil postati papirničar.” je povedal Matic Kovič, vajenec v podjetju Količevo Karton
