Razvoj informacijskih tehnologij prinaša velike spremembe tako v izobraževalni sistem kot tudi na trg dela. Stari poklici izginjajo, nastajajo novi, zato v gospodarstvu potrebujejo ustrezno izobražene in usposobljene ljudi. Jih izobraževalni sistem zagotavlja?
»Izobraževalni sistem v Sloveniji poskrbi za dobro teoretično osnovo, za temelje, na katerih je možno nadgrajevati znanje, ki ga zahtevajo sodobni trendi,« meni Matjaž Čemažar, predsednik uprave družbe Domel Holding. »Sicer pa je izobraževalni sistem zelo tog in se prepočasi prilagaja potrebam trga,« nadaljuje. Pravi, da izobraževalne ustanove, predvsem fakultete, z raziskovalnimi programi narekujejo trende v industriji, »vendar teh trendov zaradi toge politike šolskega ministrstva ne prenašajo v redne izobraževalne programe med mlade«.
Prepričan je, da izobraževalni sistem mladim zagotavlja dobro osnovo teoretičnega znanja, ne izobražuje pa jih za poklice prihodnosti, saj da teh še ne znamo niti dobro definirati. »Izziva poklica prihodnosti se za zdaj še ne zavedamo dovolj resno in je bolj v domeni napredno usmerjenih posameznikov,« meni Čemažar.
V sistem bi morali vključiti tudi deficitarne poklice
Tudi v gradbeništvu, ki je glavna dejavnost Pomgrada, postajata digitalizacija in avtomatizacija čedalje pomembnejši. »Ocenjujemo, da bi bilo v našem šolskem sistemu treba narediti korak naprej in tudi že v osnovnošolski kurikulum dodati programe, ki bi mladim dodatno zbujali interes in spodbujali pridobivanje znanja na tem področju,« pravi Sanja Miljuš Herman, vodja Akademije Pomgrad. Doda, da si želijo, da bi bili v izobraževalni sistem vključeni tudi tisti deficitarni poklici, ki jih, kljub razvoju tehnologij, nujno potrebujemo za normalno delovanje družbe kot celote. Meni, da se bo v nasprotnem primeru država hitro znašla v situaciji, ki bo pomenila zastoj gospodarskega razvoja. Sanja Miljuš Herman poudarja, da je nujno, da razvoj sistema izobraževanja sledi smernicam v družbi. »Trenutno je tega premalo, saj se izkazujejo potrebe tako po razvoju naprednih tehnologij in poklicev prihodnosti kot tudi po spodbujanju vseh drugih poklicev, katerih deficit pomeni veliko težavo za veliko število domačih zaposlovalcev, še posebej na področju gradbeništva,« pravi.
Članek je bil v celoti objavljen v reviji Eko dežela Izobraževanje 2020.
