Avtorica: Andreja Šalamun
V Sloveniji si lahko dijaki in študenti pri šolanju pomagajo z različnimi štipendijami. Tako lahko do nje pridejo prek Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada, na voljo so jim državne štipendije, ki jih podeljujejo centri za socialno delo, kadrovske štipendije, ki jih podeljujejo delodajalci, štipendirajo pa tudi nekatere občine in drugi državni organi, denimo Olimpijski komite Slovenije športnike, in tudi nekatere nepridobitne institucije.
»V Sloveniji imamo zelo dober sistem štipendiranja, seveda pa so vedno možne izboljšave,« povedo na Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu. Prepričani so, da s štipendiranjem ustvarjamo najboljše pogoje za razvoj domačih in tujih perspektivnih kadrov, s pomočjo katerih bo naša država uresničila strateške razvojne cilje. »S štipendiranjem spodbujamo mobilnost raziskovalcev in študentov z namenom, da si v tujini pridobijo dodatna znanja in izkušnje ter navežejo stike, ki jim bodo koristili pri nadaljevanju kariere v Sloveniji,« pravijo na skladu in dodajo, da se zavedajo tudi pomembnosti slovenskih vrhunskih strokovnjakov, ki so ostali v tujini. S finančno pomočjo jim poskušajo pomagati, da bi s slovenskimi raziskovalnimi in izobraževalnimi institucijami ter gospodarstvom znova navezali stike ali pa se v Slovenijo celo vrnili. Finančno podpirajo tudi tuje raziskovalce, da bi omogočili prenos vrhunskega znanja v Slovenijo ter mreženje in navezovanje stikov za dolgoročno sodelovanje pri raziskovalnih projektih.
Spodbujajo razvoj znanja
Sklad torej izvaja različne programe štipendiranja. Poudarjajo, da tako spodbujajo razvoj znanja, pa naj gre za izjemne dosežke, pridobivanje novih znanj in izkušenj z mednarodno mobilnostjo ali za deficitarne poklice, s tem pa izboljšujejo tudi možnosti za zaposlitev.
Tako so na primer Zoisove štipendije namenjene najboljšim dijakom in študentom za izobraževanje v Sloveniji in tujini kot spodbuda za doseganje izjemnih dosežkov in s tem ustvarjanje dodane vrednosti na področju znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti in umetnosti, pojasnijo na skladu.
Štipendije za deficitarne poklice so namenjene spodbujanju mladih za vpis v izobraževalne programe za poklice, ki so prepoznani kot deficitarni, saj kadrov v teh poklicih na trgu dela primanjkuje.
Štipendije za študij Slovencev v zamejstvu in po svetu v Sloveniji so namenjene potomcem slovenskih izseljencev, ki so pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah, za študij prve ali druge stopnje v Sloveniji.
Kot povedo na skladu, so programi Ad futura namenjeni spodbujanju mednarodne mobilnosti dijakov, študentov in raziskovalcev, iz Slovenije v tujino in iz tujine v Slovenijo. Namen štipendij Ad futura je izboljšati konkurenčnost slovenskega gospodarstva s prenosom znanja in dobrih praks iz tujine v Slovenijo. Podpira se tudi študijska mobilnost tujcev v Slovenijo z namenom izmenjave kulturnih vrednot, znanja in poglobljenega sodelovanja na področju izobraževanja ter družbeno-gospodarskega partnerstva med Slovenijo in tujino.
Podjetja lahko pridobijo tudi javna sredstva
Kadrovske štipendije podeljujejo podjetja, ta pa lahko javna sredstva v ta namen pridobijo s prijavo na razpise. Če so na razpisu uspešna, so njihove in štipendistove obveznosti opredeljene z Zakonom o štipendiranju (ZŠtip-1). Kadrovske štipendije pa lahko podjetja podeljujejo tudi brez sofinanciranja.
»V preteklosti (do šolskega leta 2015/2016) je sklad razpisoval dva programa za sofinanciranje kad- rovskih štipendij. Na en razpis so se delodajalci prijavili za sofinanciranje sami pri skladu (neposredne kadrovske štipendije), v okviru drugega pa je sklad dodelil sredstva regionalnim razvojnim agencijam (RRA) za sofinanciranje kadrovskih štipendij v regiji (posredne kadrovske štipendije). Sofinanciranja neposrednih štipendij ni več, torej programa, ki ga je izvajal sklad, dodeljevanje posrednih kadrovskih štipendij pa je prešlo pod okrilje Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti oziroma RRA,« pojasnijo na skladu. Od šolskega leta 2016/2017 torej razpis za sofinanciranje objavljajo regionalne razvojne agencije.
So pa vsi delodajalci, ki podeljujejo kadrovske štipendije, ki niso sofinancirane in jih delodajalci razpisujejo sami, po zakonu zavezani skladu sporočati podatke o že dodeljenih kadrovskih štipendijah do konca decembra za tekoče šolsko oziroma študijsko leto.
»Tako je bilo za šolsko oziroma študijsko leto 2019/2020 do 27. 1. 2020 v Modul za poročanje oddano poročanje za 2.858 štipendistov, ki prejemajo (nesofinancirano) kadrovsko štipendijo. Te štipendije podeljuje 1.380 različnih delodajalcev,« povedo na skladu.
S štipendiranjem spodbujamo mobilnost raziskovalcev in študentov z namenom, da si v tujini pridobijo dodatna znanja in izkušnje ter navežejo stike, ki jim bodo koristili pri nadaljevanju kariere v Sloveniji.
Štipendije podeljujejo različne organizacije in društva
Kje lahko posameznik, ki išče primerno štipendijo, dobi vse potrebne informacije? »Sklad izvaja zgoraj navedene štipendijske programe. Vse potrebne informacije lahko posameznik najde na naši spletni strani ali zanje zaprosi po elektronski pošti na info@sklad-kadri.si, pa tudi pri naših svetovalcih po telefonu ali osebno,« povedo. Sicer pa v Sloveniji obstajajo še druge vrste štipendij, ki jih podeljujejo različne institucije.
Tako so na primer dijakom in študentom na voljo državne štipendije, ki jih podeljujejo centri za socialno delo, in kadrovske štipendije, ki jih podeljujejo delodajalci. Pri teh se je po informacije najbolj smiselno obrniti neposredno na podjetja, saj kadrovske štipendije podeljujejo delodajalci in so odvisne od njihovih potreb. Podjetje, ki podeljuje kadrovsko štipendijo, pa se lahko prijavi na razpis za sofinanciranje pri regionalni razvojni agenciji.
Kot pravijo na skladu, štipendije podeljujejo tudi nekatere občine, drugi državni organi (denimo Slovenska vojska ali Ministrstvo za kulturo), Olimpijski komite Slovenije športnikom in nekatere nepridobitne institucije (na primer Likarjev sklad, Fundacija Leona Štuklja, rotary klubi, fundacija Parus in druge).
