Avtorica: Andreja Šalamun
V hitrem razvoju, ki smo mu priča danes, je težko napovedati, kakšni bodo poklici prihodnosti. Po pričakovanjih strokovnjakov bodo večinoma po- vezani z vse naprednejšo tehnologijo, robotizacijo, umetno inteligenco, pa tudi z varovanjem okolja. V vse hitreje starajoči se družbi bodo najverjetneje zelo iskani tudi tisti poklici, ki se bodo ukvarjali z oskrbo človeka.
»Povsem z gotovostjo prihodnjega trga dela ne moremo napovedati. Lahko pa se ozremo po trendih, ki se nakazujejo in bodo narekovali potrebe po kompetencah zaposlenih,« pravi Barbara Gogala z Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). Eden od teh trendov je zagotovo razvoj znanosti in tehnologije, kar prinaša avtomatizacijo, digitalizacijo, 3D-tiskanje, uporabo umetne inteligence, razvoj biotehnologije in podob- no. »Kjer bo procese mogoče avtomatizirati, bodo razvita podjetja to tudi naredila. Predvidoma bo v prihodnje avtomatiziranih od 30 do 60 odstotkov sedanjih delovnih mest,« pravi Barbara Gogala. Napoveduje, da se bo s tem zmanjšala potreba po proizvodnih, administrativnih, uradniških delovnih mestih, povečala pa se bo potreba po visokokvalificiranih strokovnjakih, ki bodo upravljali avtomatizacijo. »Poleg strokovnjakov s področja informacijskih tehnologij bodo potrebni tudi poznavalci uporabniške izkušnje ter kreativci, oblikovalci,« meni.
Vse več bo kreativnih delovnih mest
Tudi 3D-tiskanje predvidoma napoveduje naraščanje števila kreativnih delovnih mest, potrebo po digitalnih veščinah in inovativnosti ter znanju s področja razvoja mate- rialov. Razvoj umetne inteligence bo spodbujal razvoj programov in aplikacij, ki posnemajo človeško inteligenco, se učijo iz podatkov in na podlagi velikega števila podatkov sprejemajo odločitve. »Povzročila bo velike spremembe znotraj nekaterih poklicev, na primer v zdravstvu (obdelava podatkov za diagnosticiranje), na področju pravosodja (sprejemanje odločitev),« napoveduje Barbara Gogala. Doda, da bodo dobrodošla znanja s področja obdelave podatkov ter kompetence globljega razumevanja vsebin, pa tudi pismenost. Razvoj biotehnologije bo narekoval potrebo po specializiranih strokovnjakih ter timskem delu v multidisciplinarnih timih. Ti bodo, pravi Gogala, vključevali tudi družboslovce, ki bodo skrbeli za etična vprašanja.
Zaradi staranja prebivalstva veliko novih delovnih mest
Ne le z vse hitrejšim razvojem tehnologije, sodobna družba se sooča tudi z drugimi trendi, na primer globalizacijo, povečano mobilnostjo, z vse večjim poudarkom na varovanju okolja, staranjem prebivalstva … Strokovnjaki ocenjujejo, da bo prav staranje prebivalstva odprlo veliko de – lovnih mest na področju oskrbe starejših, torej na področju zdravljenja, negovanja, druženja, zabave, zdrave prehrane, rekreacije, animacije … Tu bodo zaposleni potrebovali kompetence za delo z ljudmi – socialne veščine, komunikativne spretnosti, sposobnost empatije, razumevanje globljega pomena slišanega, razumevanje drugih kulturnih vzorcev, samorefleksijo in podobno.
Oblike dela bodo energetsko manj potratne
Zaradi vse hitrejših in opaznejših sprememb okolja in podnebja so potrebne korenite spremembe na vseh področjih dela, opozarja Barbara Go gala. Pravi, da bo treba iskati takšne načine, ki bodo energetsko manj potratni, poklice, ki bodo usmerjeni v do okolja prijazen način dela. »Globalizacija in povečana mobilnost bosta spremenila oblike dela v manj redne in varne zaposlitve, potrebno bo so- delovanje v virtualnih timih, delo prek platform. Treba bo torej razviti veščine komunikacije na daljavo, znanje tujih jezikov, se znati izražati prek medijev in znati spoštovati navade drugih kultur,« pravi Barbara Gogala in doda, da narašča tudi potreba po strokovnjakih s področja kibernetske varnosti.
»V tujini je že opazen trend rasti števila poklicev, ki so povezani z varstvom narave, zmanjševanjem odpadkov, zmanjšanjem izpustov toplogrednih plinov, varovanjem ekosistemov, pa tudi poklicev, ki so kakorkoli povezani s prilagajanjem na podnebne spremembe in podobno.«
Pomembna je široka razgledanost
»Pri tako hitrem razvoju, kot ga imamo danes, je izjemno težko napovedati potrebne kompetence, znanja in veščine,« pa pravi Jožica Frigelj, učiteljica, profesorica razrednega pouka in članica civilne iniciative Kakšno šolo hočemo. Meni, da so določena specifična znanja sicer lahko prednost, še pomembnejše pa se ji zdijo široka razgledanost oziroma izobrazba, prilagodljivost in ustvarjalnost. »Nižanje standardov znanja oziroma njihova ozka usmerjenost že v osnovnošolskem obdobju je velika zmota, ki bi nas lahko drago stala. Medtem ko so danes še pomembni papirji (ne pa pot in znanje, s katerim si prišel do njih), na katerih piše diploma, bo v prihodnosti toliko bolj pomembno predvsem to, kako hitro se bo človek prilagodil na nove razmere,« opozarja sogovornica. »Nove razmere pomenijo konkretne spremembe, spremembe pa so vedno problematične, ker rušijo občutek varnosti. Da to lažje predelaš, sprejmeš, ti je v pomoč dobra izobrazba,« pove.
Pojavljali se bodo novi poklici
»Najenostavneje je sklepati, da bodo v prihodnosti ljudje delali tam, kjer jih računalniki ne bodo mogli nadomestiti, na primer v zdravstvu, socialni oskrbi, na področju kreativnosti, vodenja, različnih oblik svetovanja, v farmaciji, trženju, financah in računovodstvu,« našteje Gogala. Nove poklice pričakuje na področju interneta stvari, velikih baz podatkov, umetne inteligence, biotehnologije, elektrotehnike in profesionalizacije medčloveških odnosov. »V tujini je že opazen trend ras- ti števila poklicev, ki so povezani z varstvom narave, zmanjševanjem odpadkov, zmanjšanjem izpustov toplogrednih plinov, varovanjem ekosistemov, pa tudi poklicev, ki so kakorkoli povezani s prilagajanjem na podnebne spremembe in podobno,« pove Gogala.
Primanjkuje tehničnega kadra
Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) opozarjajo, da v Sloveniji konstantno primanjkuje naravoslovno-tehničnega kadra in da ga bo najverjetneje primanjkovalo tudi v prihodnosti. Ta bo moral biti usposobljen skladno z razvojnimi izzivi gospodarstva, ki se transformira, avtomatizira, digitalizira in uvaja nove tehnologije in materiale. »Podjetja bodo potrebovala kader, ki bo visoko motiviran, iznajdljiv, sposoben hitrega prilagajanja, željan vseživljenjskega učenja in ki bo imel poleg znanja tudi širino,« menijo na ministrstvu. Še vedno pa deficitarni poklici ostajajo kamnosek, mehatronik operater, izdelovalec kovinskih konstrukcij, inštalater strojnih inštalacij, oblikovalec kovin orodjar, elektrikar, avtokaroserist, pek, slaščičar, mesar, tapetnik, mizar, zidar, tesar, klepar-krovec, izvajalec suhomontažne gradnje, slikopleskar-črkoslikar, pečar – polagalec keramičnih oblog, gozdar, dimnikar in steklar, naštejejo.
MGRT aktivno spodbuja mlade k podjetništvu
Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) pravijo, da poskušajo s številnimi ukrepi spodbujati podjetništvo med mladimi in pomagati mladim podjetjem. Tako na primer prek agencije SPIRIT Slovenija izvajajo program Spodbujanje ustvarjalnosti, podjetnosti in inovativnosti med mladimi, v okviru katerega si prizadevajo, da mladi v času izobraževanja pridobijo omenjene kompetence, ki jih zahteva globalni trg. Osnovne in srednje šole spodbujajo k izvajanju različnih aktivnosti med mladimi, kot so krožki Z ustvarjalnostjo in inovativnostjo do podjetnosti, podjetniške delavnice Start-up vikend in druge obšolske dejavnosti. V povezovanju s podpornim okoljem za podjetništvo organizirajo regijske izbore najboljših poslovnih idej mladih, ki potekajo v okviru tekmovanja POPRI. Letos bodo izvajali tudi druge spremljevalne aktivnosti za večjo promocijo spodbujanja omenjenih kompetenc med mladimi, kot je spletna borza podjetniških idej mladih, in še številne druge.
Spreminjale se bodo tudi potrebe
Prepričani so, da se bodo glede na hitro spreminjajoče se potrebe na trgu dela temu primerno v prihodnje spreminjale tudi potrebe po različnih poklicih. »Dolgoročno je sicer težko napovedati, po katerih poklicih bo največje povpraševanje, a predvidevamo, da bo zanimanja več po poklicih za oskrbo ljudi (medicinske sestre, zdravniki, fizioterapevti, psihologi …), iskali bodo oblikovalce digitalnih produktov, programske aplikatorje, podatkovne znanstvenike, biotehnologe, proti- poplavne arhitekte, poklice s področja gradbeništva, gostinstva in turizma ter ravnanja z odpadki, pa tudi poklice, ki bodo povezani s 3D-tiskanjem in podobno,« povedo na ministrstvu. Poleg specifičnih kompetenc, ki jih potrebujejo kadri v različnih panogah in poklicih, ki se vežejo na zgoraj omenjene tehnologije, materiale in procese dela, bodo pomembne digitalne kompetence, kompetence kreativnega reševanja problemov, inovativnost in podjetnost, so prepričani na MGRT. Prav tako bodo potrebne tudi socialne ali mehke kompetence, komunikacijske in organizacijske spretnosti. Kadri bodo morali poskrbeti za svoj strokovni razvoj, biti bodo morali fleksibilni na različnih področjih, skrbeti bodo morali za mreženje in se po določenih letih tudi prekvalificirati.
