Raziskava potreb po kadrih na področju IKT digitalnih profilov je pokazala, da bodo potrebe po digitalnih profilih v prihodnjih petih letih še močno naraščale. Dobra tretjina vseh vprašanih predvideva 50- do 100-odstotno povečanje potreb po IKT strokovnjakih ali drugih digitalnih profilih. Dodatno pa v panogi IKT tolikšno povečanje potreb napoveduje 45 odstotkov podjetij, skoraj 10 odstotkov pa jih je ocenilo, da bo rast potreb po digitalnih profilih v prihodnjih petih letih celo več kot stoodstotna, so pojasnili.
Pri tem poudarjajo, da se je treba zavedati vse hitrejših sprememb v poslovnih okoljih in družbi, ki narekujejo vseživljenjsko izobraževanje in izpopolnjevanje kadrov, saj je to edini način za zagotovitev interdisciplinarnih znanj in kompetenc, potrebnih za nadaljnji razvoj.
Turizem je eden od najhitreje rastočih sektorjev
Potrebe in potenciale na področju izobraževanja s področja vesolja so že prepoznale tudi slovenske raziskovalno-izobraževalne ustanove na univerzitetni ravni. Od jeseni 2024 se v sodelovanju med Inštitutom Jožef Stefan, univerzo Charité Berlin in Univerzo Caen Normandie kot skupni projekti izvaja Magistrski program Erasmus Mundi SpaceMed. Več informacij o magistrskem programu na povezavi https://www.space-med.eu/.
Oblikovani na presečišču tehnologije, trajnosti in svetovnih ekonomskih potreb
Poklici prihodnosti bodo pretežno oblikovani na presečišču tehnologije, trajnosti in globalnih ekonomskih potreb, menijo na Centru za poklicno izobraževanje (CPI). »Veliko povpraševanje lahko pričakujemo po strokovnjakih za obnovljive vire energije, razvoju novih tehnologij za zajem in shranjevanje energije ter tistih, ki bodo delovali na področju krožnega gospodarstva. Podjetja bodo vse bolj potrebovala strokovnjake za podnebne analize, svetovalce za trajnostni razvoj in zelene gradbene strokovnjake, ki bodo osredotočeni na energetsko prenovo stavb in gradnjo okolju prijaznih objektov.«
Ob tem pa ne gre prezreti vse večje vloge tehnologije. Poklici, povezani z robotiko, umetno inteligenco, biotehnologijo in nanotehnologijo, bodo v prihodnosti igrali ključno vlogo. Digitalizacija prinaša tudi potrebo po specialistih za kibernetsko varnost.
Ne le visoko izobraženi
Vendar pa pravijo, da poklici prihodnosti ne bodo zgolj domena visoko izobraženih. Veliko povpraševanje bo tudi po poklicih, za katere je značilna triletna poklicna izobrazba, poklici v tehničnih in proizvodnih panogah, kot so strojni mehaniki, monterji, elektrikarji, orodjarji in vodovodarji.
Ti poklici so temelj industrije in gradbeništva, hkrati pa se vse bolj prepletajo z zelenimi tehnologijami. Tako na primer monterji solarnih panelov, serviserji toplotnih črpalk in strokovnjaki za energetsko učinkovite sisteme postajajo izjemno pomembni za trajnostni razvoj.
Priložnosti tudi v storitvenem sektorju
V storitvenem sektorju bodo iskali kuharje, slaščičarje, mesarje in vrtnarje, še posebej tiste, ki se bodo specializirali za trajnostno in lokalno pridelavo hrane.
V zdravstvu in socialnem varstvu bodo ključni poklici negovalcev in bolničarjev, ki zagotavljajo osnovno oskrbo starejših in bolnikov, kar postaja zaradi staranja prebivalstva eno najbolj iskanih delovnih področij.
Zavedanje o teh trendih je ključnega pomena, saj bodo posamezniki in družba le s pravočasnim usmerjanjem v te smeri lahko uspešno sledili hitrim spremembam na trgu dela.
Na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo pravijo, da je splošno znano, da bodo v prihodnosti pomembne poklicne kompetence vezane na informacijsko-komunikacijske tehnologije, umetno inteligenco, obnovljive vire, bioznanost, robotiko in zdravstveno oskrbo.
Poleg strokovnega znanja vse bolj pomembne tudi osebnostne lastnosti
Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pravijo, da se delovna mesta in s tem povpraševanje na trgu dela zelo hitro spreminjajo, kar je posledica hitrega tehnološkega napredka, globalizacije in drugih sprememb v družbi (staranje prebivalstva, potreba po principu trajnostnega razvoja).
V prihodnosti bodo iskani predvsem IT strokovnjaki vseh vrst (programiranje, kibernetska varnost, umetna inteligenca), finančni, davčni in zavarovalniški svetovalci in zastopniki, vsi poklici v zdravstvu, še posebej povezani s storitvami za starejše (nega na domu, farmacevti, fizioterapevti, kineziologi, gerokineziologi), poklici s področja biomedicine, poklici s področja kemije in razvoja novih materialov, poklici s področja transporta in logistike, zelena delovna mesta (varčna raba energije in zemeljskih virov, lesarstvo, gostinstvo, turizem; strokovnjaki za obnovljive vire energije, energetsko učinkovitost in trajnostno načrtovanje).
Prepričani so, da so za uspešno iskanje zaposlitve poleg poznavanja določenega strokovnega področja vedno bolj pomembne tudi osebnostne lastnosti, sposobnost timskega dela, sposobnost hitrega učenja in prilagajanja, vseživljenjsko učenje in podobno. Vedno več je tudi dela na projektih, povezovanja v mednarodne time, dela na daljavo.
»Tudi posamezniki se morajo zavedati, da je na hitro spreminjajočemu se trgu dela lahko uspešen tisti posameznik, ki ima različno transverzalno znanje in kompetence ter je pripravljen svoje znanje nenehno nadgrajevati,« sklenejo.
Zelo zaželeni bodo tudi logisti in disponenti
Ker se v zadnjih letih z izrazitim pomanjkanjem kadra sooča tudi logistika, bodo odprtih rok sprejeli logiste, disponente in skladiščne logistike. Logisti so odgovorni za načrtovanje, izvajanje in nadzor nad učinkovitim pretokom blaga, informacij in financ. Potrebujejo organizacijske in analitične sposobnosti ter razumevanje logističnih procesov. Disponenti skrbijo za razporejanje prevoznih sredstev in optimizacijo transportnih poti. Ključne so komunikacijske veščine, sposobnost hitrega odločanja in prilagajanja spremenljivim okoliščinam. Skladiščni logistiki pa upravljajo zaloge, organizirajo skladiščne procese in zagotavljajo pravočasno distribucijo blaga. Pomembni so natančnost, poznavanje skladiščnih sistemov in sposobnost dela v dinamičnem okolju.
Za reševanje kadrovskega primanjkljaja v logistiki bi bilo smiselno okrepiti sodelovanje med izobraževalnimi institucijami in podjetji. To vključuje prilagoditev učnih programov aktualnim potrebam trga, spodbujanje praktičnega usposabljanja in promocijo logistike kot perspektivne kariere med mladimi. Pomemben bo razvoj veščin, kot so organizacijske in analitične sposobnosti, komunikacijske veščine, tehnično znanje in prilagodljivost. Poudarek na razvoju teh veščin ne bo mladim omogočil le uspešnega vstopa, ampak tudi napredovanje v tej dinamični panogi.
