Nina Šprohar
Hiter tehnološki razvoj in želja po mobilnosti sta k izgradnji brezžičnih omrežij spodbudila tudi slovenske šole. Novo pridobitev so učitelji večinoma dobro sprejeli, se pa na njeno uporabo še navajajo. Vseeno pa se marsikomu poraja dvom – je tehnologija dovolj varna, da ne poškoduje otrok, ki so ji vsakodnevno izpostavljeni?
»Brezžično lokalno omrežje oziroma Wi-Fi je povezava med brezžičnim vmesnikom in računalnikom ali drugimi mobilnimi napravami, kot so dlančniki, tablice, mobilni telefoni, igralne konzole in druge digitalne naprave. Vse te naprave se lahko povežejo z omrežjem prek brezžične dostopne točke ali brezžičnega usmerjevalnika, ki ima doseg okoli 20 metrov znotraj objektov in še nekoliko več na prostem,« uvodoma pojasni dr. Peter Gajšek, direktor Inštituta za neionizirna sevanja.
V okviru IKT (informacijsko-komunikacijske tehnologije) Programa SIO-2020 je bilo namreč doslej brezžično omrežje zgrajeno že na 721 lokacijah osnovnih in srednjih šol, do konca leta 2020 pa je načrtovana izgradnja brezžičnega omrežja še na približno 200 lokacijah. Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) pravijo, da šole to tehnologijo uporabljajo za izvedbo dejavnosti, ki zahtevajo mobilno uporabo IKT. »O pogosti rabi še ni mogoče govoriti, saj so bila brezžična omrežja zgrajena pred kratkim in se trenutno uvajajo v uporabo,« opozorijo.
Učitelji so novost dobro sprejeli
Izvajalec programa je sicer javni zavod Akademska in raziskovalna mreža Slovenije – Arnes. Za izvedbo programa je namenjenih slabih 17 milijonov evrov, pri izgradnji omrežja na posamezni šoli pa je 62,5 odstotka sredstev zagotovljenih iz virov EU, preostalo, 37,5 odstotka, prispeva posamezna šola. Učiteljica Meta Kirn iz OŠ Pivka pravi, da je omenjena finančna spodbuda zagotovo spodbudila šolo k izgradnji omrežja, kupili pa so tudi 30 pametnih tablic, ki jih učenci in učitelji lahko uporabljajo kot učni pripomoček. »Namenjene so celi šoli, zato si jih učitelji lahko kadarkoli sposodijo za potrebe pouka,« pravi. Doda, da so brezžično omrežje šele na novo vzpostavili, zato nekateri nanj še niso navajeni. »So pa tudi učitelji zadovoljni, ker lahko tako na delovnem mestu brezžično dostopajo do spleta,« še pravi.
Tudi Damjan Osrajnik iz OŠ Radlje ob Dravi pravi, da so z novo pridobitvijo zadovoljni. »Prednosti vidimo v enostavnem in hitrem dostopanju, večjih slabosti pa ne zaznavamo,« poudari. Glede opozoril o morebitni škodljivosti elektromagnetnega sevanja, ki se pojavljajo v javnem prostoru, pojasni, da se v šoli srečujejo kvečjemu z neionizirajočimi sevanji, med katera sodi tudi brezžična povezava. »Ni dokazov, da bi bila lahko nevarna. Po našem vedenju še nobeni neodvisni in univerzalno sprejeti znanstveni študiji brez pomanjkljivosti in napak doslej ni uspelo dokazati potenciala neionizirajočega brezžičnega elektromagnetnega sevanja za ogrožanje zdravja ljudi. Zato nas razvoj na tem področju za zdaj ne skrbi, bomo pa pozorno spremljali spremembe v prihodnje,« obljublja Osrajnik.
Za izvedbo programa opremljanja šol z brezžičnim omrežjem je namenjenih slabih 17 milijonov evrov, pri izgradnji omrežja na posamezni šoli pa je 62,5 odstotka sredstev zagotovljenih iz virov EU, preostalo, 37,5 odstotka, prispeva posamezna šola.
Mobilni telefon povzroča bistveno višje sevalne obremenitve kot Wi-Fi
Dr. Gajšek pa pravi, da najvišje izpostavljenosti visokofrekvenčnemu elektromagnetnemu sevanju (VF EMS) povzročajo naprave, ki jih imamo med uporabo v neposredni bližini telesa, na razdalji nekaj valovnih dolžin. »Na prvem mestu glede sevalnih obremenitev je nedvomno mobilni telefon v GSM-sistemu, ki precej presega sevalne obremenitve vseh drugih virov EMS, vključno z napravami Wi-Fi,« opozori. Vse meritve vrednosti stopnje specifične absorpcije (SAR) naprav Wi-Fi so bile izvedene pri največji oddajni moči in polni zasedenosti prenosa podatkov. Rezultati so pokazali, da vrednost SAR v telesu 10-letnega otroka zaradi izpostavljenosti brezžičnim signalom na razdalji 34 centimetrov ne preseže 0,08 vata na kilogram, kar predstavlja zgolj štiri odstotke mednarodno sprejetih mejnih vrednosti Mednarodne komisije za varstvo pred neionizirnimi sevanji (ICNIRP). Mobilni telefon povzroča v povprečju več kot 10-krat višje sevalne obremenitve v človeškem telesu od brezžičnih naprav.
Mejne vrednosti redko presežene
Meritve jakosti signalov naprav Wi-Fi v slovenskih šolah, ki jih je izvedel Inštitut za neionizirna sevanja, so tako pokazale, da so lahko zakonsko določene mejne vrednosti presežene le nekaj centimetrov od anten dostopne točke Wi-Fi pri njeni polni obremenjenosti (ko na primer 30 uporabnikov hkrati prenaša videovsebine), v vseh drugih primerih pa so bile sevalne obremenitve celo tik ob antenah naprave daleč pod mejnimi vrednostmi. »Povprečna izpostavljenost otrok v učilnici, kjer je na stropu nameščena točka Wi-Fi, ne preseže niti odstotka mejnih vrednosti za prvo območje varstva pred sevanji glede na domačo zakonodajo,« poudari Gajšek. Kako varno je torej tovrstno sevanje za razvijajoče se otroške organizme? »Vsi ugotovljeni in znanstveno potrjeni vplivi VF EMS na zdravje so nedvomno povezani s segrevanjem. Pojav segrevanja pod vplivom VF EMS lahko opazujemo na primeru mikrovalovnih pečic, ki v nekaj trenutkih segrejejo hrano. Sevalne obremenitve, ki smo jim navadno izpostavljeni v okolju, pa so mnogo nižje od tistih, ki bi bile potrebne za zaznaven dvig temperature,« pojasni sogovornik.
»Povprečna izpostavljenost otrok v učilnici, kjer je na stropu nameščena točka Wi-Fi, ne preseže niti odstotka mejnih vrednosti za prvo območje varstva pred sevanji glede na domačo zakonodajo,« poudari dr. Peter Gajšek, direktor Inštituta za neionizirna sevanja.
Glavna pomanjkljivost Wi-Fi: Varnost podatkov
Kot pravi, naj bi nekatere raziskave sicer pokazale, da lahko VF EMS vplivajo na telesna tkiva in organe tudi pri jakostih, ki so prenizke, da bi povzročile značilno segrevanje, vendar pa znanstveniki v nobeni izmed ponovitev teh raziskav niso potrdili negativnih vplivov na zdravje pri izpostavljenostih pod mednarodno sprejetimi mejnimi vrednostmi. Druge študije, ki naj bi dokazovale škodljivost VF EMS že pri zelo nizkih jakostih, pestijo številne metodološke pomanjkljivosti, zato jih, kot trdi Gajšek, ni mogoče upoštevati pri izoblikovanju mejnih vrednosti, »saj niso vzdržale strogega znanstvenega preverjanja oziroma jih v neodvisnem znanstvenem laboratoriju ni bilo mogoče zanesljivo ponoviti in s tem potrditi«. Tudi vseh preostalih tez o škodljivih učinkih VF EMS nizkih jakostih, denimo motnje spanja, glavoboli in druge zdravstvene težave, ni bilo mogoče dokazati niti z eksperimentalnimi študijami na testnih osebah niti z epidemiološkimi študijami, pravi sogovornik. Opozarja pa na eno glavnih pomanjkljivost brezžične povezave v primerjavi z žično – varnost podatkov, saj vsiljivcu ob morebitnem vdoru ni treba biti fizično navzoč. »Skozi leta se je vseeno tudi varnost omrežij občutno izboljšala z izdajo visokokakovostnih zaščitnih protokolov, kot sta WPA in WPA2,« doda.
Cilji digitalizacije v šolstvu v prihodnje
Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport (MIZŠ) bo kmalu pripravilo Akcijski načrt digitalnega izobraževanja 2027, ki naj bi zajemal tako celotno vertikalo izobraževanja kot tudi vsa druga področja, vključno z upravljanjem podatkov. Na MIZŠ na področju digitalizacije v šolstvu poteka tudi projekt »Posodobitev organizacije vodenja in upravljanja s podatki v inovativnih učnih okoljih«, katerega namen je prispevati k celovitemu razvoju in uvedbi informatizacije vzgojno-izobraževalnega procesa na šolah in MIZŠ, pravijo. Med cilje projekta tako uvrščajo vzpostavitev e-matice, enotne baze podatkov, zagotovitev paketa e-storitev za učenca/dijaka in šolo, pripravo strokovnih podlag za spremembo zakonodaje, ki bo posledično omogočala načrtovano ravnanje z osebnimi podatki v pedagoškem in administrativnem delu šolskega prostora ter promocijo razvitih e-storitev prek enotnega inovativnega podpornega okolja.
Raziskave termičnih učinkov VF EMS
Termične učinke visokofrekvenčnega elektromagnetnega sevanja (VF EMS) so znanstveniki proučevali v povezavi z živalmi, vključno s primati. »Prva znamenja škodljivih posledic za zdravje, ki so jih z naraščanjem jakosti EMS opazili pri živalih, se izražajo v obliki zmanjšane vzdržljivosti in sposobnosti za izvajanje miselnih nalog. Opravljene študije kažejo na to, da se škodljivi učinki lahko pojavijo pri osebah, ki so sevanjem izpostavljene s celim telesom ali pa le lokalizirano, če temperatura tkiva naraste za več kot eno stopinjo Celzija,« pojasnjuje dr. Peter Gajšek, direktor Inštituta za neionizirna sevanja. Možni negativni učinki vključujejo tudi spremembo vedenjskih vzorcev, pojav očesne katarakte, škodljive vplive na reproduktivno funkcijo ter različne psihološke in termoregulacijske odzive. A Gajšek opozarja, da so ti učinki »dobro raziskani in predstavljajo znanstveno podlago za omejevanje poklicne in splošne izpostavljenosti prebivalstva VF EMS«.
Slovenija je pri uvajanju IKT v šole uspešna
»Vizija nadaljnjega uvajanja IKT v vzgojno-izobraževalne zavode je zagotoviti posameznikom možnost izobraževanja v odprtem, ustvarjalnem in trajnostno vzdržnem učnem okolju, podprtem z inovativno uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije, kar bo učinkovito in kakovostno omogočilo pridobitev znanja in spretnosti, ključnih kompetenc 21. stoletja, potrebnih za uspešno vključevanje v družbo,« pravijo na MIZŠ. Prihodnost je po njihovem v razvoju kompetenc učiteljev, da bodo uporabljali IKT pri delu z učenci takrat, ko je to smiselno in učinkovito. V to spada tudi vključevanje e-učbenikov in e-gradiv, učitelji pa si lahko pri njihovi vpeljavi pomagajo s podpornimi gradivi. »E-učbeniki so tako eno od sredstev za pouk, njihova učinkovita raba pa je odvisna predvsem od načina uporabe in didaktičnih pristopov poučevanja. Dosedanje raziskave so pokazale, da približno tretjina učiteljev uporablja sodobno tehnologijo (kamor uvrščamo tudi vsa digitalna gradiva, vključno z e-učbeniki) intuitivno pri vsakdanjem izvajanju pouka,« pojasnjujejo na ministrstvu. Učinkovitost takšnih pristopov pa se lahko meri le z dosežki dijakov, kar lahko spremljajo v raziskavah, kot so PISA, TIMMS, PIRLS, kjer dobri rezultati slovenskih učencev in dijakov kažejo, da je Slovenija precej uspešna.
Dosedanje raziskave so pokazale, da približno tretjina učiteljev uporablja sodobno tehnologijo (kamor uvrščamo tudi vsa digitalna gradiva, vključno z e-učbeniki) intuitivno pri vsakdanjem izvajanju pouka, pojasnjujejo na šolskem ministrstvu.
Slovenija v povprečju EU
Kot kaže, je raven opremljenosti šol v Sloveniji trenutno v povprečju EU. Osnovne in srednje šole imajo raznovrstno IKT, denimo osebne in prenosne računalnike, tablice, projektorje, videokamere, interaktivne table, tiskalnike, risalnike, računalnike strežnike, zunanje diskovne enote. »Slovensko šolstvo je trenutno v povprečju po uporabi IKT pri poučevanju in učenju, na področjih, v katera smo sistematično vlagali, pa smo po primerjavah v mednarodnih raziskavah celo eni najboljših (npr. usposabljanja za učitelje, podpora za učitelje, virtualne skupnosti učiteljev, spletne učilnice, uporaba računalnikov v različnih prostorih šole in podobno),« so zadovoljni na MIZŠ.
