V hitrem razvoju, ki smo mu priča danes, je težko napovedati, kakšni bodo poklici prihodnosti. Po pričakovanjih strokovnjakov bodo večinoma povezani z vse naprednejšo tehnologijo, robotizacijo, umetno inteligenco, pa tudi z varovanjem okolja. V vse hitreje starajoči se družbi bodo najverjetneje zelo iskani tudi tisti poklici, ki se bodo ukvarjali z oskrbo človeka.
»Povsem z gotovostjo prihodnjega trga dela ne moremo napovedati. Lahko pa se ozremo po trendih, ki se nakazujejo in ki bodo narekovali potrebe po kompetencah zaposlenih,« pravi Barbara Gogala z Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ).
Digitalna sfera
Eden od teh trendov je zagotovo razvoj znanosti in tehnologije, kar prinaša avtomatizacijo, digitalizacijo, 3D-tiskanje, uporabo umetne inteligence, razvoj biotehnologije in podobno, s tem se bo zmanjšala potreba po proizvodnih, administrativnih, uradniških delovnih mestih, povečala pa se bo potreba po visokokvalificiranih strokovnjakih, ki bodo upravljali avtomatizacijo. »Poleg strokovnjakov s področja informacijskih tehnologij bodo potrebni tudi poznavalci uporabniške izkušnje ter kreativci, oblikovalci,« meni Gogala.
Vse več bo kreativnih delovnih mest
Tudi 3D-tiskanje predvidoma napoveduje naraščanje števila kreativnih delovnih mest, potrebo po digitalnih veščinah in inovativnosti ter znanju s področja razvoja materialov. Razvoj umetne inteligence bo spodbujal razvoj programov in aplikacij, ki posnemajo človeško inteligenco, se učijo iz podatkov in na podlagi velikega števila podatkov sprejemajo odločitve. »Povzročila bo velike spremembe znotraj nekaterih poklicev, na primer v zdravstvu (obdelava podatkov za diagnosticiranje), na področju pravosodja (sprejemanje odločitev),« napoveduje Barbara Gogala. Doda, da bodo dobrodošla znanja s področja obdelave podatkov ter kompetence globljega razumevanja vsebin, pa tudi pismenost.
Razvoj biotehnologije bo narekoval potrebo po specializiranih strokovnjakih ter timskem delu v multidisciplinarnih timih. Ti bodo, pravi Gogala, vključevali tudi družboslovce, ki bodo skrbeli za etična vprašanja.
Zaradi staranja prebivalstva veliko novih delovnih mest
Ne le z vse hitrejšim razvojem tehnologije, sodobna družba se sooča tudi z drugimi trendi, na primer globalizacijo, povečano mobilnostjo, z vse večjim poudarkom na varovanju okolja, staranjem prebivalstva …
Strokovnjaki ocenjujejo, da bo prav staranje prebivalstva odprlo veliko delovnih mest na področju oskrbe starejših, torej na področju zdravljenja, negovanja, druženja, zabave, zdrave prehrane, rekreacije, animacije … Tu bodo zaposleni potrebovali kompetence za delo z ljudmi – socialne veščine, komunikativne spretnosti, sposobnost empatije, razumevanje globljega pomena slišanega, razumevanje drugih kulturnih vzorcev, samorefleksijo in podobno.
Pojavljali se bodo novi poklici
»Najenostavneje je sklepati, da bodo v prihodnosti ljudje delali tam, kjer jih računalniki ne bodo mogli nadomestiti, na primer v zdravstvu, socialni oskrbi, na področju kreativnosti, vodenja, različnih oblik svetovanja, v farmaciji, trženju, financah in računovodstvu,« našteje Gogala. Nove poklice pričakuje na področju interneta stvari, velikih baz podatkov, umetne inteligence, biotehnologije, elektrotehnike in profesionalizacije medčloveških odnosov.
»V tujini je že opazen trend rasti števila poklicev, ki so povezani z varstvom narave, zmanjševanjem odpadkov, zmanjšanjem izpustov toplogrednih plinov, varovanjem ekosistemov, pa tudi poklicev, ki so kakorkoli povezani s prilagajanjem na podnebne spremembe in podobno,« pove Gogala.
Primanjkuje tehničnega kadra
Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) opozarjajo, da v Sloveniji konstantno primanjkuje naravoslovno-tehničnega kadra in da ga bo najverjetneje primanjkovalo tudi v prihodnosti. Ta bo moral biti usposobljen skladno z razvojnimi izzivi gospodarstva, ki se transformira, avtomatizira, digitalizira in uvaja nove tehnologije in materiale. »Podjetja bodo potrebovala kader, ki bo visoko motiviran, iznajdljiv, sposoben hitrega prilagajanja, željan vseživljenjskega učenja in ki bo imel poleg znanja tudi širino,« menijo na ministrstvu.
Še vedno pa deficitarni poklici ostajajo kamnosek, mehatronik operater, izdelovalec kovinskih konstrukcij, inštalater strojnih inštalacij, oblikovalec kovin orodjar, elektrikar, avtokaroserist, pek, slaščičar, mesar, tapetnik, mizar, zidar, tesar, klepar-krovec, izvajalec suhomontažne gradnje, slikopleskar-črkoslikar, pečar – polagalec keramičnih oblog, gozdar, dimnikar in steklar, naštejejo.
Spreminjale se bodo tudi potrebe
Prepričani so, da se bodo glede na hitro spreminjajoče se potrebe na trgu dela temu primerno v prihodnje spreminjale tudi potrebe po različnih poklicih. »Dolgoročno je sicer težko napovedati, po katerih poklicih bo največje povpraševanje, a predvidevamo, da bo interes povečan pri poklicih za oskrbo ljudi (medicinske sestre, zdravniki, fizioterapevti, psihologi …), iskali bodo oblikovalce digitalnih produktov, programske aplikatorje, podatkovne znanstvenike, biotehnologe, protipoplavne arhitekte, poklice s področja gradbeništva, gostinstva in turizma ter ravnanja z odpadki, pa tudi poklice, ki bodo povezani s 3D-tiskanjem in podobno,« povedo na ministrstvu.
Članek je bil objavljen v reviji Eko dežela Izobraževanje 2020
