Medtem ko so nedvoumne zmagovalke zadnjega petletnega obdobja na področju ogrevanja toplotne črpalke, se v zadnjem času vse več ljudi odloča tudi za namestitev centralnih sistemov prezračevanja.
V novih stavbah postajajo centralni sistemi prezračevanja standard, zlasti v tistih stavbah, ki ustrezajo merilom pasivne gradnje. »V teh je namreč prezračevalni sistem nujen,« pravi Bojan Žnidaršič, energetski svetovalec in direktor okoljske nevladne organizacije Vitra. Nekoliko drugače je v novih, a klasično grajenih hišah na podeželju, kjer po njegovem mnenju ljudje še ne vidijo koristi prezračevalnega sistema in prisegajo na prezračevanje preko oken. »Ena veja gre torej zagotovo v pravo smer, druga pa ostaja zakoreninjena v preteklosti,« pravi Žnidaršič. Precej podobno se mu zdi stanje na področju sistemov ogrevanja.
Ljudje, ki živijo na podeželju, so velikokrat tudi lastniki gozdov, kar pomeni, da imajo na voljo drva in se zato z njimi ogrevajo. »Res pa je, da zamenjujejo kurilne naprave in stare kombinirane kotle nadomeščajo z novimi na pirolizo,« pove Žnidaršič. Doda, da so nedvoumne zmagovalke zadnjega petletnega obdobja toplotne črpalke. »Vse kaže, da bo tako tudi v prihodnosti, saj imajo izjemno veliko prednosti. Od tega, da je kilovatna ura ogrevanja s toplotno črpalko med najcenejšimi – znaša od 2,5 do 3 cente – do tega, da je tak način ogrevanja izjemno udoben in povsem avtomatiziran,« pove energetski svetovalec.
Kurilnega olja vse manj, priljubljeni so IR paneli
Trend, ki se je začel že pred desetletjem in se nadaljuje, je opuščanje uporabe kurilnega olja; vse bolj pa postajajo priljubljeni IR paneli. »Ti so,« pravi Žnidaršič, »nadvse primerni za ogrevanje v pasivnih hišah. Imajo namreč enako funkcionalnost kot talno gretje in to prednost, da jih ni treba vgraditi v tlake. Hkrati so izjemno odzivni in zato primerni za pasivno gradnjo – takoj, ko pozimi skozi okna posije sonce, se izklopijo in ogrevanje prevzame sonce. Do tega ne more priti pri klasičnem toplovodnem talnem gretju, kar je tudi bistvena slabost talnega gretja v pasivnih hišah,« pojasni sogovornik.
Svoj delež pri trendih na področju ogrevanja pa so prispevale tudi sončne elektrarne. »Gospodinjstvo, ki ima na strehi montirano sončno elektrarno, si lahko privošči malo potrate električne energije in se nanjo ogreva, saj ima vir energije na voljo brezplačno,« pravi Žnidaršič.
Vir energije je torej tisti, ki odloča o tem, kakšen bo ogrevalni sistem v določeni stavbi, pomemben pa je tudi stil življenja družine. »Izbira naj bo prilagojena tudi temu, kako družina živi, ali ima čas in interes ukvarjati se z ogrevanjem in pripravo energenta,« svetuje sogovornik in doda, da vse več ljudi uporablja prednosti, ki jih prinaša avtomatizacija.
Sistemi postajajo vse bolj pametni
Tudi sistemi ogrevanja in prezračevanja namreč postajajo vse bolj pametni, tako da lahko zgolj z nekaj kliki poskrbimo za lastno ugodje in udobje. »Avtomatizacija in pametne naprave skrbijo za ugodje stanovalcev po vnaprej postavljenih merilih – pri ogrevanju govorimo predvsem o temperaturi, pri prezračevanju pa o vlagi,« pove Žnidaršič. Prezračevalni sistem lahko namreč nastavimo tako, da je vlaga v prostoru vedno na optimalni ravni – med 40 in 60 odstotki. Tudi če ne živite v pametni hiši, je po mnenju Žnidaršiča zelo uporabno, da uporabite pametne ogrevalne in prezračevalne sisteme.
Ko se odločamo za katero koli ogrevalno napravo, moramo upoštevati tri vrste stroškov: ceno naložbe, ceno obratovanja in ceno vzdrževanja.
Upoštevati je treba tri vrste stroškov
Toplotne črpalke, ki so v zadnjih letih pritegnile ogromno novih uporabnikov, so zagotovo eden od pametnih sistemov ogrevanja – ne da bi se uporabnik s tem ukvarjal, ima vedno na voljo ustrezno toploto in toplo sanitarno vodo. Žnidaršič zagotavlja, da je tehnologija na tem področju povsem izpopolnjena. »Poznamo pet tipov toplotnih črpalk. Najbolj poznane in priljubljene so toplotne črpalke zrak/voda, ki potrebujejo zunanjo enoto. Drugi tip je zemlja/voda, katerih sestavni del je zemeljski kolektor, cevi pa so napeljane pod zemljo. To toplotno črpalko priporočam, če gre za novogradnjo, ki ima že razkopano parcelo, ne pa v primeru že urejene okolice. Tretji tip toplotne črpalke zahteva približno 15 metrov globoko geo vrtino, ne potrebuje pa zunanje enote. Najbolj energetsko učinkovita je toplotna črpalka voda/voda, peti tip pa je klima naprava, torej toplotna črpalka, ki nas poleti hladi, pozimi pa toplozračno greje. Te so cenovno najbolj dostopne, stanejo od 500 do 1.000 evrov, medtem ko so ostale bistveno dražje,« pove Žnidaršič.
Toda ko se odločamo za katero koli ogrevalno napravo, moramo vedno upoštevati tri vrste stroškov. Prvi je cena naložbe, ki je enkratna. Drugi strošek je cena obratovanja, torej cena kilovatne ure energenta, tretji pa je cena vzdrževanja. Kot pravi Žnidaršič, vzdrževanje toplotnih črpalk in IR panelov praktično ni potrebno.
Trend, ki se je začel že pred desetletjem in se nadaljuje, je opuščanje uporabe kurilnega olja, vse bolj pa postajajo priljubljeni IR paneli.
Prepih ali rekuperacija?
Kaj pa prezračevanje? Lahko vztrajamo pri prezračevanju skozi okna s pomočjo prepiha, za kar sicer ne potrebujemo posebne naložbe, izgubljamo pa toploto, ali pa se odločimo za prisilno prezračevanje, rekuperacijo, torej za centralni sistem, ki skrbi, da je vlažnost v prostoru vedno enaka. To sicer zahteva določen finančni vložek – za površino okoli 120 kvadratnih metrov je po besedah Žnidaršiča treba odšteti med pet in šest tisoč evrov – vendar pa je izredno udobno. Možno je sicer namestiti tudi lokalen prezračevalni sistem, ki pa je, kot opozarja sogovornik, primeren zgolj kot posamezna rešitev. »Za celovito rešitev je nujen centralni prezračevalni sistem. Ta pripelje zunanji zrak najprej v manj obremenjene prostore, na primer v spalnice, kabinet …, ven pa ga pelje skozi bolj obremenjene prostore, kot so na primer kuhinja, kopalnica, stranišče. Pot je vedno ista, zato se tudi vonjave ne morejo zamenjati,« pojasni. Doda, da standarda pasivne hiše tako ne moremo doseči brez prezračevalnega sistema z rekuperacijo.
Standarda pasivne hiše ne moremo doseči brez prezračevalnega sistema z rekuperacijo.
Vendar pa na izbiro prezračevalnega sistema vpliva tudi to, kakšen je naš ogrevalni sistem oziroma koliko nas stane kilovatna ura energenta, s katerim se ogrevamo. »Pri polenih ima na primer prezračevanje z rekuperacijo manjši vpliv na stroške, pri dražjih energentih, na primer pri uporabi utekočinjenega naftnega plina, pa je takšen način prezračevanja praktično nujen. Ne smemo pozabiti tudi na okoljske vplive, ki so različni od energenta do energenta,« doda sogovornik.
Opozori še, da pri prezračevanju skozi okna izgubljamo toploto, poleg tega imamo vedno neko nalogo, na katero ne smemo pozabiti. Medtem pa v primeru rekuperacije sistem skrbi za naše udobje vse dni na leto. »Prezračevalnega sistema ne prižigamo in ugašujemo, ampak je kot človeško dihanje, ki poteka nenehno, od rojstva do smrti. Pomembno je le, da ga redno vzdržujemo in menjavamo filtre,« še doda Žnidaršič.
