Višja začetna naložba, kljub nesporni stroškovni učinkovitosti skoraj nič-energijskih stavb v celotni življenjski dobi, je pomembna ovira pri gradnji teh stavb, preden postane obvezna.
»Da bodo skoraj nič-energijske stavbe (sNES) postale tržno sprejemljiva tehnologija, je treba zasledovati ekonomiko vseživljenjskih stroškov, hkrati pa znižati začetne stroške sNES z inovativnimi tehnološkimi rešitvami,« opozarja dr. Marijana Šijanec Zavrl, vodja centra za bivalno okolje, gradbeno fiziko in energijo na Gradbenem inštitutu ZRMK.
Kot je znano, evropska direktiva določa, da morajo biti do 31. decembra 2020 vse nove stavbe skoraj nič-energijske, medtem ko so morale biti nove stavbe, ki jih javni organi uporabljajo kot lastniki, skoraj nič-energijske že od 31. decembra 2018. Kaj pa so pravzaprav skoraj nič-energijske stavbe? Energetski zakon opredeljuje, da izraz skoraj nič-energijska stavba pomeni stavbo z zelo visokoenergetsko učinkovitostjo oziroma zelo majhno količino potrebne energije za delovanje, pri čemer je potrebna energija v veliki meri proizvedena iz obnovljivih virov na kraju samem ali v bližini, konkretne parametre pa določa Akcijski načrt za skoraj nič-energijske stavbe za obdobje do leta 2020 (AN sNES), ki ga je naša država dobila leta 2014.
Treba je zasledovati ekonomiko vseživljenjskih stroškov
Države članice so pripravile akcijske načrte za gradnjo zgodnjih sNES še pred polno uvedbo zahtev direktive, ki določa gradnjo po sNES merilih po zaključku leta 2018 oziroma 2020. »Večina evropskih držav je že pripravila zakonodajo na področju gradnje skoraj nič-energijskih stavb, druge še zaključujejo s pripravo tehničnih predpisov,« pravi dr. Marjana Šijanec Zavrl. Pove, da so v prehodnem času države na praktičnih primerih preverjale različne tehnične rešitve za gradnjo visoko energijsko učinkovitih stavb, ki ciljajo na doseganje pričakovanih meril za sNES. »Da bodo skoraj nič-energijske stavbe postale tržno sprejemljiva tehnologija, je treba zasledovati ekonomiko vseživljenjskih stroškov, hkrati pa znižati začetne stroške sNES z inovativnimi tehnološkimi rešitvami,« opozarja. »Analize v projektu CoNZEBs (ta je bil del programa Obzorje 2020, partnerja pa sta tudi Gradbeni inštitut ZRMK in Stanovanjski sklad Republike Slovenije, op. a.) namreč kažejo, da se vseživljenjski stroški zgodnjih sNES stavb le počasi znižujejo in da je višja začetna naložba v sNES, kljub nesporni stroškovni učinkovitosti sNES v celotni življenjski dobi, ena od pomembnih ovir pri gradnji teh stavb še pred uveljavitvijo polne obveznosti,« poudarja sogovornica.
Sredstva za energetsko učinkovitost tudi na Eko skladu
Eko sklad bo tudi letos nadaljeval z dodeljevanjem nepovratnih finančnih spodbud za program izboljšanja energetske učinkovitosti, in sicer za naslednje namene:
– do 15 milijonov evrov občanom in drugim subjektom za ukrepe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije v stavbah,
– do 6 milijonov evrov občinam za gradnjo ali nakup novih skoraj nič-energijskih stavb,
– do 5 milijonov evrov pravnim osebam za ukrepe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije,
– do 5,5 milijona evrov občanom in pravnim osebam za električna vozila,
– do 3 milijone evrov za sisteme, ki izrabljajo obnovljive vire energije za samooskrbo z električno energijo,
– do 0,5 milijona evrov za energetske preglede ter
– do 0,5 milijona evrov za pnevmatike višjega energijskega razreda.
Pozivi so kontinurani, kar pomeni, da se čez leto ne zapirajo. »Če se spremeni vsebina, se zapre stari poziv in takoj odpre nov,« pojasni direktorica Eko sklada Mojca Vendramin.
Stroške lahko znižamo s kombinacijo ukrepov
Prepričana je, da lahko, ob nebistvenih spremembah energijskih lastnosti skoraj nič-energijskih stavb zgolj s kombinacijo ukrepov na ovoju in sistemih, stroške naložbe naredimo prijaznejše – na primer s kompaktnim toplotnim ovojem in nekaj manj toplotne izolacije na račun dodatnih, stroškovno ugodnih, v strešne elemente integriranih fotovoltaičnih panelov.
Tako so na v okviru projekta CoNZEBs obravnavali različne možne načine za znižanje stroškov načrtovanja in gradnje skoraj nič-energijskih večstanovanjskih stavb, ki bi začetno naložbo znižali za do 10 odstotkov oziroma za do 94 evrov na kvadratni meter.
Iz različnih držav so zbrali predloge, kot so na primer čim manj podzemnih delov za kleti in parkirišča, optimizacija skupnih prostorov in izvedba zunanjega stopnišča v večstanovanjski stavbi, kar pomeni manjši toplotni ovoj in manjšo ogrevano prostornino (Nemčija), uporaba homogenih gradiv in komponent (kot npr. porobeton ali monoblok okno), ki omogočajo nižje stroške materiala in skrajšanje časa gradnje v primerjavi s klasično izvedbo masivne nosilne konstrukcije in zunanje toplotnoizolacijske obloge (Italija), skrajšanje časa gradnje z uporabo križno lepljenih lesenih plošč, kar posledično pomeni hitrejšo možnost uporabe stavbe (Slovenija), uporaba fotovoltaičnih panelov, modularno integriranih v ostrešje, namesto siceršnje strešne kritine ali tradicionalno dražjega načina izvedbe sončne elektrarne na strehi stavbe (Danska), vgradnja higrosenzibilnega prezračevanja namesto mehanskega, kjer klima to dopušča (Slovenija, Nemčija). Cenejši sistemi za ogrevanje in pripravo tople vode v kombinaciji z decentralno rekuperacijo toplote na odpadni vodi, rekuperacija toplote pri izpušnem prezračevanju z vračanjem toplote v ogrevalnih sistem z zračnim medijem, boljša zrakotesnost ovoja pri mehanskem prezračevanju z rekuperacijo, več tipskih rešitev za določene komponente in sisteme, bioklimatsko načrtovanje, uporaba BIM pri načrtovanju (Italija, Slovenija) in učinkovit nadzor v vseh fazah gradnje, s čimer bi se izognili kasnejšim stroškom zaradi popravil in angažiranjem usposobljenih izvajalcev del.
Projektiranje sNES je dražje
V okviru projekta so izvedli tudi anketo, ki je pokazala, da predstavlja strošek projektiranja po mnenju večine anketiranih projektantov v Sloveniji manj kot pet odstotkov celotnih stroškov gradnje, če pa gre za projektiranje skoraj nič-energijske večstanovanjske stavbe, pa je ta strošek po mnenju od 17 do 29 odstotkov vprašanih projektantov višji, in sicer predstavlja od pet do deset odstotkov vrednosti projekta. Kot pravi Marijana Šijanec Zavrl, je za znižanje stroškov načrtovanja pomembno marsikaj, na primer usklajena in kompetentna projekta skupina. Izpostavi tudi težavo najnižje cene storitev, pa tudi to, da standardne rešitve niso nujno vedno v pomoč. Meni, da je BIM projektiranje za obvladovanje stroškov sicer obetavno, a terja še razvoj in znatno podporo.
Z isto anketo so ugotavljali tudi, ali so izvajalci o skoraj nič-energijskih stavbah le informirani oziroma ozaveščeni, ali pa imajo tudi prave izkušnje s tovrstno gradnjo. »Če so vsi anketiranci menili, da so ustrezno informirani, pa ima konkretne izkušnje s sNES le okoli 40 odstotkov sodelujočih izvajalcev,« izpostavlja sogovornica. Prepričana je, da pomanjkanje praktičnih izkušenj predstavlja oviro pri načrtovalcih in pri izvajalcih. »Zato se v okviru LIFE IP Care4Climate letos začenja večletno sistematično usposabljanje strokovnjakov na specifičnih področjih sNES in sNES prenove,« doda.
Ministrstvo za infrastrukturo pripravlja nove razpise
Po podatkih Skupnosti občin Slovenije pripravljajo na Ministrstvu za infrastrukturo javni razpis za sofinanciranje energetske prenove stavb v lasti in rabi občin, pa tudi dve povabili posredniškim organom k oddaji vloge prijavitelja za posredovanje predloga operacije energetske prenove stavb ožjega in širšega javnega sektorja, katerega ustanovitelj je Republika Slovenija. »Nove objave javnega razpisa in povabil, v sklopu katerih bodo razpoložljiva sredstva na razpolago za črpanje v letih 2020, 2021 in 2022, so predvidene na začetku marca 2020,« so zapisali na svoji spletni strani. Dodali so, da bodo vsebine letošnjega javnega razpisa in obeh povabil večinoma enake, kot so bile v predhodnih, kar velja tudi glede stopnje sofinanciranja s sredstvi evropske kohezijske politike. S temi bo sofinanciranih 40 odstotkov upravičenih stroškov operacije, razen če izračun finančne vrzeli izkazuje nižjo stopnjo sofinanciranja.
Potrebujemo spodbude za nove tehnologije
Marijana Šijanec Zavrl je prepričana, da potrebuje sNES gradnja v Sloveniji »več sistematičnega spremljanja napredka, doseženih učinkov in pridobljenih izkušenj, potreb po usposabljanju glede novih naprednih tehnologij in spodbude za integracijo novih tehnologij najprej v demonstracijske, kasneje tudi v druge sNES projekte«. Poudari, da so izkušnje pri enostanovanjskih stavbah bogatejše kot pri drugih vrstah sNES, da pa nam ostaja le malo časa za prenos tehnološko inovativnih in hkrati gospodarnih rešitev za gradnjo in bivanje v visokoenergetsko učinkovitih stavbah v konkretne projekte. »Številni primeri dobre prakse na področju gradnje trajnostnih, visokoenergijsko učinkovitih stavb v Sloveniji pa vendarle dajejo razlog za optimizem pri doseganju sNES zahtev,« meni. Opozarja, da se bomo lahko ciljem na področju nizkoogljičnega okolja približali le, če bomo pravočasno poskrbeli za tehnološki preboj nizkoogljičnih tehnologij v gradbeništvu in stavbah in če bomo pravočasno preoblikovali vrednostno verigo v graditeljstvu in izkoristili sodobne izzive kot zagonski moment za panogo.
»Tehnološke inovacije za trajnostne stavbe, kot so na primer super izolacijski materiali, dinamične zasteklitve, v stavbni ovoj integrirane fotovoltaične tehnologije, razgradljive in reciklabilne stavbne komponente, večfunkcijski toplotni ovoj stavbe, prefabricirane komponente z integriranimi komponentami za npr. proizvodnjo elektrike iz sonca, prezračevanje, akumulacijo, IKT rešitve, ki omogočajo preobrazbo potrošnika v proaktivnega uporabnika integriranega v energetsko omrežje, bodo v sicer tradicionalno razdrobljenem, obrtniško naravnanem gradbenem trgu le težko našle pot do množične uporabe,« opozarja.
V okviru projekta LIFE IP Care4Climate se letos začenja večletno sistematično usposabljanje strokovnjakov na specifičnih področjih skoraj nič-energijskih stavb.
Obstoječi stavbni sektor z izjemnim potencialom za doseganje prihrankov
Kaj pa na področju prenove stavb? Glede na to, da v EU kar 40 odstotkov vse porabljene energije porabimo v stavbah, predstavlja obstoječi stavbni fond sektor z največjim potencialom za doseganje prihrankov energije. »Poleg tega so stavbe ključne za doseganje cilja EU v zvezi z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov (TGP) za 80 do 95 odstotkov do leta 2050 v primerjavi z letom 1990,« pravijo na Ministrstvu za infrastrukturo (MzI). Partnerji projekta CONZEBs ob tem še opozarjajo, da je trenutno približno 35 odstotkov stavb v EU starejših od 50 let, skoraj 75 odstotkov pa jih je energijsko neučinkovitih.
Kako bodo torej zahteve po skoraj nič-energijski gradnji vplivale na energetsko obnovo zgradb? »Akcijski načrt za gradnjo skoraj nič-energijskih stavb med drugim predvideva tudi izvedbo ene tretjine energijske prenove stavb skladno s sNES merili, kar poleg visoke energijske učinkovitosti pomeni tudi nujen (sistemski) prehod na obnovljive vire energije,« pove Marijana Šijanec Zavrl. Poudari, da tak načrt ni le izziv za posamezno stavbo, temveč v veliki meri tudi naloga nacionalnega in lokalnih konceptov načina oskrbe z energijo. »Gradbeno zakonodajo čakajo spremembe v smeri operativnih meril za načrtovanje sNES in sNES prenove,« napove.
Stolpič:
Je boljša pasivna ali skoraj nič-energijska hiša?
Velikokrat je slišati razprave o tem, katera stavba je boljša, pasivna ali skoraj nič-energijska. »Dilema je zgolj navidezna,« meni Marijana Šijanec Zavrl, vodja centra za bivalno okolje, gradbeno fiziko in energijo na Gradbenem inštitutu ZRMK. Pove, da je pasivna hiša uveljavljena tržna oznaka za sicer dodobra tehnično razdelan koncept gradnje, ki ga sistemsko podpira tudi industrija z izbrano tehnologijo. »Gre za optimizirano energijsko učinkovito zasnovo stavbe – torej predvsem čim manjše stroške in sistemsko podporo želeni kakovosti. Gradnja v pasivnem standardu, ki smo jo pri nas spoznali v povezavi s subvencijami Eko sklada, je ena od (pomembnih) oblik priprave trga na sNES,« pojasni.
Doda pa, da so ambicije sNES kriterija mnogo širše. Koncept skoraj nič-energijske stavbe namreč »izhaja iz presoje stroškov energijske zasnove v življenjski dobi, v ospredje postavlja energijsko učinkovitost, stavi na uporabo obnovljivih virov energije in na proizvodnjo energije iz obnovljivih virov energije (OVE) na stavbi in v bližini, z različnimi oblikami shranjevanja energije (toplotni hranilniki, baterije, električna vozila, interakcija z omrežjem) in s pametnimi tehnologijami omogoča fleksibilnost stavbe pri rabi in oskrbi z energijo, daje uporabniku možnost nadzora nad energijskimi tokovi in zagotavlja optimalno bivalno ugodje za uporabnika.«
Kot poudari sogovornica, sNES stavbe tudi znatno prispevajo k razogljičenju stavbnega fonda oziroma k izpolnjevanju obveznosti države glede povečevanja energijske učinkovitosti in deleža OVE v sklopu podnebno energetske politike. »Skoraj nič-energije stavbe imajo lahko več obrazov, vendar jim je skupen krovni cilj – razogljičenje stavbnega fonda,« pravi Marijana Šijanec Zavrl.
