Trenutno pri nas sicer še vedno prevladuje tradicionalna oblika streh – dvokapnica, a se vse več tudi slovenskih investitorjev navdušuje nad ravnimi strehami.
»Da postajajo ravne strehe priljubljene, je več razlogov,« pravi Matjaž Valenčič, neodvisni energetski strokovnjak in strokovni vodja Zavoda En Svet (www.zaensvet.si). »Prvi je ta, da je tak videz nekaj novega, modernega, privlačnega. Poleg tega je stavba z ravno streho nižja, gradnja pa cenejša. Tretji razlog za ravno streho je zagotovo tudi dejstvo, da sodobni gradbeni materiali zagotavljajo izvedbo trajno tesne ravne strehe,« pojasni sogovornik. Doda, da ne nazadnje ravna streha nudi tudi nov način rabe prostora – tako lahko na primer na njej uredimo vrt, odmaknjen prostor za počitek ali pa zgolj zeleno kritino, ki zadržuje vodo in zmanjšuje toplotne obremenitve stavbe in mesta.
Večina streh v Sloveniji je sicer še vedno tradicionalne oblike – gre za strme dvokapnice z negorljivimi kritinami, pod njimi pa so v zadnjem času namesto hladnih podstreh izdelani mansardni prostori. Na strmih strehah se pojavlja vedno več frčad in strešnih oken, zato je izvedba sodobnih streh zahtevnejša.
Kot poudari Valenčič, mora biti strešni sistem prilagojen podnebnim značilnostim lokacije stavbe in naklonu strehe. »Običajne kritine so iz različnih materialov: strešne opeke, betonskih strešnikov, pločevinastih in vlakno cementnih plošč, bitumna, umetnih mas, gume … Redkeje se za kritine uporabljajo naravni materiali, kot so les, kamen ali slama,« pove sogovornik. Pravi, da je najpogosteje uporabljena opečna kritina, bobrovec in zareznik, na Primorskem pa korci. »Betonska kritina je za odtenek cenejša, pričakovana doba trajanja teh kritin pa je 30 let,« pravi Valenčič. Izpostavi, da se vse bolj pogosto uporablja tudi kovinska kritina, katere doba trajanja je odvisna od uporabljenega materiala in od vrste zaščite in lahko traja od 15 do 40 let. Najcenejše so po besedah energetskega svetovalca še vedno vlakno cementne plošče, vendar imajo pričakovano dobo trajanja 20 let. Enako dobro uporabe imajo tudi bitumenske skodle, ki so primerne za razgibane strehe in zelo zahtevne za montažo. »Folije za ravne strehe so bitumenske ali sintetične, pričakovana doba trajanja je 20 let, v sestavljeni izvedbi (obrnjena streha) pa je njihova doba trajanja lahko tudi 60 let,« pove Valenčič.
Današnji materiali so kakovostni in odporni, izvajalci ravnih streh pa primerno opremljeni s tehnologijo, znanjem in izkušnjami.
Oblika je odvisna od vremenskih pogojev
V družinskem podjetju Klemaks gradnje pravijo, da so bile do nedavnega ravne strehe izjema, danes pa niso več nič posebnega. Zatrjujejo, da so današnji materiali zelo kakovostni in odporni, izvajalci ravnih streh pa primerno opremljeni s tehnologijo, znanjem in izkušnjami. »Cenovno je ravna streha ugodnejša, saj naložba v ostrešje ni potrebna,« navajajo.
Pa vendar morajo pri oblikovanju in načrtovanju strehe arhitekti upoštevati okolje, v katero je stavba umeščena. To je, pojasnijo v družbi Klemaks gradnje, povezano z zgodovinskimi danostmi, časom gradnje soseske in arhitektonsko obliko, ki je v določenem urbanem okolju dobila svoj domicil. »Zato se mora vsaka nova gradnja zakonitostim okolja, v katerem nastaja, prilagoditi,« opozorijo in dodajo, da pa novejša naselja individualnih hiš razbijajo monotonost streh. »V tovrstnih naseljih je oblika strehe manj pomembna, večkrat pa poleg dvokapnice zasledimo tudi tro- ali večkapnice. Tudi vrsta kritine in njena barva je različna od objekta do objekta,« povedo.
Obliko strehe in izbiro kritine običajno določajo tudi vremenski pogoji. »V krajih, kjer so pričakovane snežne padavine, so strehe bolj strme kot v toplejšem delu Slovenije. V vetrovnih pokrajinah je težka streha, kot so na primer korci, primernejša od lahke, kot je kritina iz vlaknocementnih plošč ali kovine,« pove Valenčič. Doda, da teža kritine le minimalno vpliva na potrebno nosilnost ostrešja; največji vpliv na ostrešje imata veter in debelina snežne odeje. Poudarja, da mora biti kritina izbrana glede na podnebne obremenitve in usklajena z naklonom strehe.
Ne pozabite na obnovljive vire energije
Pri gradnji strehe je smiselno pomisliti tudi na možnosti ogrevanja in proizvodnje električne energije s pomočjo sonca. »Vsaka streha naj omogoča postavitev sončne elektrarne; to upoštevajte pri prenovi ali novogradnji,« pravi samostojni energetski svetovalec Matjaž Valenčič. In kako velika naj bo sončna elektrarna za samooskrbo? »Preverite svojo letno rabo elektrike. Najverjetneje znaša okoli 4.000 kilovatnih ur (kWh). Predvidevajte, da bo vaš naslednji avto električen in da se boste ogrevali s toplotno črpalko. Za celotno oskrbo enodružinske stavbe, torej raba elektrike za gospodinjstvo, e-avto in ogrevanje, verjetno zadošča sončna elektrarna moči 10 kW,« predvideva svetovalec in pove, da je vrednost takšne naložbe približno 8.000 evrov. »Če seštejete sedanje stroške za energijo, zlahka ugotovite, da se vam naložba verjetno povrne že v treh letih. Denar ne sme biti težava; Eko sklad nudi ugoden kredit,« pove Valenčič, ki vam je preko spletne strani www.zaensvet.si na voljo tudi za nasvet ob izgradnji sončne elektrarne na strehi.
»Vedeti moramo, da je kritina zgolj vrhnji del ostrešja. Streha nad ogrevanimi prostori mora nuditi zaščito pred padavinami in preprečevati toplotne izgube ali dobitke, zato morajo biti sloji iz raznih materialov sestavljeni v pravilnem zaporedju tako, da vlaga ne more kondenzirati v področju toplotne izolacije,« opozori energetski svetovalec in doda, da so ključni za dobro izvedbo pravilno načrtovani in izvedeni detajli odvoda vode.
Strešni sistem mora biti prilagojen podnebnim značilnostim lokacije stavbe in naklonu strehe.
Poiščite prave izvajalce
Valenčič izvedbo strehe v samogradnji ali pod nadzorom vaškega mojstra odsvetuje, saj gre za zelo zahteven postopek. »Prvi korak je zato vedno projekt. Četudi gre le za menjavo obstoječe strehe, mora arhitekt določiti potrebne detajle in narediti popis, na osnovi katerega boste izbirali izvajalca,« pravi. Svetuje, da pridobite nekaj ponudb in preverite reference izvajalcev, z izbranim pa sklenite pisno pogodbo o izvedbi. »Izvedbo naj nadzira strokovni nadzornik. Kljub dobremu občutku ne bodite pretirano zaupljivi, avansa raje ne ponujajte,« opozarja sogovornik. Poudarja, da morajo biti vsi vgrajeni materiali kakovostni, dosegati deklarirane lastnosti in biti pravilno vgrajeni.
»Konstrukcijski elementi vplivajo na dve najpomembnejši zahtevi za objekte – mehansko odpornost/stabilnost in varnost pred požarom, zadnje čase pa je poudarek tudi na trajnostnosti in okoljski primernosti. Jasnih kriterijev, kateri proizvodi so bolj ali manj ekološki, še ni,« pove sogovornik. »Če proizvodom iz lesa, ki je ekološki material, dodamo lepila (lepljeni nosilci) ali zaščitna sredstva za povečanje odpornosti proti požaru ali škodljivcem, lahko iz ekoloških dobimo manj ekološke ali celo neekološke. Če vam tesar obljublja les ‘iz gozda na streho’, ga odslovite in poiščite tistega, ki bo nudil suh les,« svetuje in opozori, da mora biti ostrešje pritrjeno na stavbo, sicer lahko močnejši veter odpihne celotno streho.
Pazite na zaporedje
Sloji strme tople strehe si morajo slediti v pravilnem zaporedju. »Če gledamo z notranje strani: vidna obloga, parna ovira ali zapora z lepljenimi stiki, toplotna izolacija pod in med špirovci, paroprepustna vodotesna folija, prezračevana plast za odvod vlage in toplote ter kritina. Vsi materiali morajo imeti vsaj tako dolgo dobo uporabnosti kot kritina. Če parna ovira ni ustrezna, se toplotna izolacija navlaži in uniči leseno konstrukcijo,« svetuje Valenčič in opozori, da morajo biti vse podrobnosti zelo skrbno izvedene. Zato predlaga, naj bo streha čim bolj enostavna, »saj je vsak preboj za dimnik, zračnik ali okno potencialno mesto zamakanja«. Pove, da so sicer posebna zgodba ravne strehe, ki pa so lahko, če so prav načrtovane in izvedene, celo bolj kakovostne od strmih. »Pravilna izvedba tople strehe, kjer je hidroizolacija vgrajena med dvema slojema toplotne izolacije in na ta način zaščitena, zagotavlja uporabno dobo strehe vsaj 60 let, kolikor je predvidena tudi uporabna doba stavbe. Ustrezno načrtovanje, izbira pravilnih materialov in korektna vgradnja omogoča, da dobimo streho za vedno,« je prepričan Valenčič.
Okvir
Ne pozabite na obnovljive vire energije
Pri gradnji strehe je smiselno pomisliti tudi na možnosti ogrevanja in proizvodnje električne energije s pomočjo sonca. »Vsaka streha naj omogoča postavitev sončne elektrarne; to upoštevajte pri prenovi ali novogradnji,« pravi samostojni energetski svetovalec Matjaž Valenčič. In kako velika naj bo sončna elektrarna za samooskrbo? »Preverite svojo letno rabo elektrike. Najverjetneje znaša okoli 4.000 kilovatnih ur (kWh). Predvidevajte, da bo vaš naslednji avto električen in da se boste ogrevali s toplotno črpalko. Za celotno oskrbo enodružinske stavbe, torej raba elektrike za gospodinjstvo, e-avto in ogrevanje, verjetno zadošča sončna elektrarna moči 10 kW,« predvideva svetovalec in pove, da je vrednost takšne naložbe približno 8.000 evrov. »Če seštejete sedanje stroške za energijo, zlahka ugotovite, da se vam naložba verjetno povrne že v treh letih. Denar ne sme biti težava; Eko sklad nudi ugoden kredit,« pove Valenčič, ki vam je preko spletne strani www.zaensvet.si na voljo tudi za nasvet ob izgradnji sončne elektrarne na strehi.