V želji, da bi živeli in delali v energetsko čim bolj učinkovitih stavbah, izbiramo okna z nizko toplotno prehodnostjo. Pozabljamo pa, da je njihova osnovna funkcija naravna osvetlitev, prezračevanje in neposreden stik z okolico.
»Izbira oken je enostavna le na prvi pogled,« pravi mag. Miha Tomšič iz Centra za bivalno okolje, gradbeno fiziko in energijo na Gradbenem inštitutu ZRMK. Odločitev je namreč odvisna od več dejavnikov. Prvi je zagotovo namen – ali potrebujemo okna za novogradnjo ali za zamenjavo v družinski hiši, večstanovanjskem objektu ali morda v stavbi, ki je zaščitena kot kulturna dediščina. Če gre za novogradnjo – želimo nizkoenergijsko ali pasivno hišo ali zgolj zadovoljiti zakonske predpise …
Ko so odgovori na zgornja vprašanja jasni, je treba med množico ponudbe poiskati najbolj primeren izdelek. »Konkurenca na trgu je velika, informacije se hitro širijo in slabi proizvajalci ne ostanejo dolgo neopaženi,« meni Tomšič in doda, da pa ne smemo kar pavšalno določenemu ponudniku dati prednost pred drugim. Prepričan je, da so okna na slovenskem trgu, tudi zaradi razmeroma stroge tehnične zakonodaje, na dovolj visoki izhodiščni ravni, razlike pa so v podrobnostih. Te so, kot pravi Tomšič, lahko stvar dogovora med kupcem in ponudnikom, na primer vrsta okovja, tip zasteklitve, tip in debelina okenskih profilov, materiali in izvedba tesnjenja in podobno. Doda, da mnogi proizvajalci oken uporabljajo podobne ali enake osnovne elemente, torej okenske profile, tesnila in okovje ter celo isti tip in znamko zasteklitve. Prav zato je danes kakovost vgradnje stavbnega pohištva lahko tista ključna točka, ki loči dobrega ponudnika od slabega. Pogosto rečemo, da je okno dobro le toliko, kolikor dobro je vgrajeno. Sodobna vgradnja oken upošteva načelo tesnjenja stika med okvirom in konstrukcijo stene na treh ravneh: znotraj zrakotesno in paroneprepustno, vmes toplotno (in zvočno) izolativno, na zunanjem robu pa paroprepustno in vodotesno.
Vsa okna na slovenskem trgu so, tudi zaradi razmeroma stroge tehnične zakonodaje, na dovolj visoki izhodiščni ravni, razlike pa so v podrobnostih.
Kakšen material izbrati
Eno najpogostejših vprašanj pri izbiri oken je, kateri material izbrati – les, PVC ali kovino? »Na to vprašanje ni mogoče odgovoriti enopomensko,« pove Tomšič in doda, da je tehnično gledano danes mogoče doseči enakovredne toplotne, svetlobne in zvočne lastnosti ne glede na uporabljeni material. »Pri dokončni odločitvi bomo poleg subjektivnih meril, recimo osebna preferenca določenega materiala, upoštevali še denimo lego in orientacijo oken oziroma izpostavljenost vremenskim vplivom, možnost čiščenja in vzdrževanja (varnost in dostopnost tudi z zunanje strani) ter druge dejavnike. Prav je tudi, da pri izbiri oken upoštevamo lokalno tradicijo oz. stanje. Pri večstanovanjskih stavbah nimamo več povsem prostih rok pri odločitvah, pri stavbah kulturne dediščine pa se moramo ravnati po kulturnovarstvenih pogojih,« pravi Tomšič. Doda, da so PVC in kovinska okna na dolgi rok odpornejša proti vremenskim vplivom brez posebnega vzdrževanja, pri lesenih pa je obnavljanje zaključnih nanosov obvezno vsakih nekaj let, pogosteje na bolj izpostavljenih lokacijah. Na drugi strani pa je pri lesenih oknih popravilo poškodb in raz precej bolj preprosto kot pri PVC.
Naj cena ne bo glavno merilo
Največkrat je pri izbiri stavbnega pohištva odločilna cena, kar pa ni najbolj prav. »Okna so eden tistih sestavnih delov stavbe, za katere želimo, da ohranijo svojo polno funkcionalnost vse do konca tehnološke življenjske dobe. Za vsako enodružinsko hišo analiza življenjskih stroškov (LCC) morda res ni najnujnejša, gotovo pa je nadvse smiselna pri poslovnih, javnih, večstanovanjskih in podobnih stavbah,« svetuje Tomšič. Doda, da se s pravilno izbiro izognemo temu, da bi po nekaj letih uporabe stavbe morali stavbno pohištvo zamenjati zaradi nesorazmerno visokih toplotnih izgub, nizke ravni ugodja v prostoru ali tehničnih pomanjkljivosti. Še pred izbiro se mu zdi smiselno povprašati glede dobavnih in garancijskih rokov ter servisne mreže in preveriti, ali bo vgradnjo opravila usposobljena ekipa. Običajno ponudniki v paketu poleg oken ponujajo tudi okenske police, senčila in druge izdelke.
Več pozornosti kot ceni je smiselno nameniti toplotni prehodnosti okna. Ta nam pove, kolikšen toplotni tok prehaja skozi kvadratni meter okna pri temperaturni razliki ene stopinje med obema stranema. Izražena je z enoto W/m2K. Kot pravi Tomšič, mora biti po trenutno veljavnem predpisu skupna toplotna prehodnost okna (zasteklitev in okvir) manjša od 1,3 W/m2K pri lesenih profilih, profilih iz umetne mase in kombinacijah na njuni osnovi, oziroma 1,6 W/m2K pri kovinskih profilih. Za okna, ki jih vgrajujejo v pasivne hiše, velja še strožje pravilo, 0,8 W/m2K.
»Prava kombinacija toplotnih in svetlobnih lastnosti zasteklitve je ključ do pametne izbire oken,« pravi Miha Tomšič z GI ZRMK
Ne pozabite na pomen naravne svetlobe
»Toda kljub želji, da bi bila stavba čim bolj energetsko učinkovita, ne smemo pozabiti, da osnovna funkcija oken ni varčevanje z energijo,« opozarja Tomšič. Njihova naloga je namreč zagotavljanje zadostne naravne osvetljenosti in osončenosti prostorov, prezračevanje (ne glede na morebitne sisteme za mehansko prezračevanje z rekuperacijo) in stik z zunanjim okoljem. Zato sogovornik opozarja, da lahko nekritične odločitve ali izbira neprimernih izdelkov povzročijo izrazito slabo svetlobno ugodje v prostorih, to pa se negativno odrazi tudi na psihofizičnem počutju in storilnosti uporabnikov, ne nazadnje pa lahko poveča rabo energije za umetno razsvetljavo. »Prava kombinacija toplotnih in svetlobnih lastnosti zasteklitve je zato ključ do pametne izbire oken,« poudari Tomšič.
Pravilno izbrano okno mora uporabnike stavbe ščititi tudi pred zunanjim hrupom. Za zvočno izolativnost okna moramo poskrbeti na treh ravneh – na stiku okna s konstrukcijo (tesnjenje vgradne rege), na pripirah (namestitev tesnil) in prek same zasteklitve. »Kakšno stopnjo zvočne zaščite in s tem tip okna oziroma zasteklitve potrebujemo, je mogoče določiti računsko glede na razmere na dejanski lokaciji (na primer bližina prometnic). Pri tem lahko s svojimi predlogi pomembno vlogo odigra tehnična služba proizvajalca,« pove Tomšič in doda, da običajno že dvojna zasteklitev zagotavlja dovolj dobro temeljno zvočno zaščito, če v bližini ni virov izrazitejšega hrupa.
Nadstandardno bo postalo standardno
Čeprav so okna eden od stavbnih elementov, ki so se v zadnjih desetletjih najbolj intenzivno razvijala, je po mnenju Tomšiča težko pričakovati, da bi se trend razvoja ali izboljšav, tudi na področju učinkovite rabe energije, še nadaljeval s tako hitrostjo. »Večanje števila šip v sistemu zasteklitve bi negativno vplivalo na svetlobne razmere v prostoru in težo okna, širitve okenskega okvirja in krila pa za marsikoga tudi iz estetskih razlogov niso več smiselne,« pravi. Doda, da pa lahko pričakujemo, da bodo tehnologije, ki jih danes označujemo za nadstandardne, že kmalu postale običajna praksa po dostopnih cenah.