Krizno obdobje po letu 2009 je prineslo tudi sušo pri obnovitvenih in vzdrževalnih delih na cestah in mostovih, gradbena konjunktura pa je vlaganja na tem področju bistveno okrepila.
Slovenija si pri vzdrževanju cest, hitrih cest in avtocest ter pripadajočih premostitvenih objektov postavlja sorazmerno visoke standarde, za kar so potrebna precejšnja finančna sredstva. V sedanjem obdobju še vedno hitimo nadomeščati neopravljena dela, ki so izostala v obdobju suhih krav.
Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) kot upravljavec glavnih in regionalnih cest v Sloveniji redno vzdržuje omrežja, rekonstruira obstoječe omrežje in načrtuje ter izvaja novogradnje. Izvaja redno in investicijsko vzdrževanje (obnove, modernizacije, rekonstrukcije). Z ustreznim nivojem rednega vzdrževanja je zagotovljeno, da so objekti ves čas življenjske dobe v ustreznem stanju, z investicijskim vzdrževanjem pa jim podaljšuje življenjsko dobo. Vse z namenom, da bo stanje glavnih in regionalnih cest primerljivo s podobno razvitimi državami v Evropi in da bo omogočen enakomeren razvoj prometnega omrežja, ki bo nudilo ustrezno podporo gospodarstvu.
Stanje cest se izboljšuje
»Slovenija ima predpisan visok standard celoletnega rednega vzdrževanja, ki je finančno in izvedbeno zelo zahteven. DRSI kot upravljavec skoraj 6.000 kilometrov državnih cest, s cestami gospodari na način, ki enakovredno obravnava ceste v vseh regijah. Razlike so najbolj očitne glede na rang ceste, saj večja gostota prometa zahteva boljše stanje vozne površine, zato take ceste terjajo večji vložek pri rednem vzdrževanju,« razlagajo na Direkciji.
Po vizualni oceni stanja vozne površine, ki se izvaja po metodi MSI (modificirani švicarski indeks), v standardnem obsegu približno 3.000 kilometrov cest na leto in meritve nosilnosti vozišč z napravo FWD v standardnem obsegu približno 1.500 kilometrov cest na leto, izhaja, da se stanje cest v zadnjem obdobju izboljšuje. Razloge je treba iskati v večjem obsegu denarnih sredstev, ki so namenjena obnovi državnih cest. Če smo imeli v času gospodarske krize izrazito zmanjšanje denarnih sredstev, so se ta sredstva v obdobju 2017 do 2019 povečala.
Vzdrževanje cest in avtocest je potrebno predvsem zaradi prometne varnosti.
»Iz meritev MSI je razvidno, da je bilo v letih 2016 in 2017 v zelo slabem in slabem stanju 60 odstotkov glavnih in regionalnih cest, v dobrem in zelo dobrem stanju pa 31 odstotkov. Najnovejše meritve iz obdobja 2018 in 2019 pa kažejo, da je v zelo slabem in slabem stanju 57 odstotkov cest, medtem ko jih je v dobrem in zelo dobrem stanju 33 odstotkov. Treba pa se je zavedati, da je vozišče treba obnavljati na 10 let, medtem ko so večje obnove na vsakih 20 let. Zato ni pričakovati, da se bo v obdobju triletnega vlaganja to odrazilo v zelo dobrem stanju cest, sploh če današnja vlaganja sledijo nekajletnemu obdobju, ko so se v državne ceste vlagala minimalna sredstva,« poudarjajo na DRSI.
Veliko premostitvenih objektov
Slovenija je izredno vodnata dežela in na skoraj 6.000 kilometrov dolgem omrežju glavnih in regionalnih cest je posledično zelo veliko premostitvenih objektov. Na omrežju glavnih in regionalnih cest je evidentiranih 1.416 premostitvenih objektov z dolžino med krajnimi oporniki nad 5 metrov.
»Glede na trenutna vlaganja v vzdrževanje premostitvenih objektov ocenjujemo, da bi jih bilo treba vsako leto obnoviti vsaj 22. V primeru navedene periodike, bi se stanje objektov ohranjalo. V obdobju gospodarske krize in zaradi finančne podhranjenosti je bilo izvedenih bistveno manj rehabilitacij premostitvenih objektov. V obdobju od 2011 do 2015 je bilo obnovljenih le 43 premostitvenih objektov. Po letu 2015 je bilo ponovno zaslediti trend povečanega števila rehabilitacij premostitvenih objektov. Tako je bilo v letu 2016 obnovljenih dvajset, v letu 2017 šestindvajset, v letu 2018 devetindvajset in v letu 2019 dvaintrideset objektov, s čimer se približujemo želenemu cilju, tj. k obnovi vsaj 22 premostitvenih objektov na leto,« razlagajo na DRSI.
Za stanje avtocestnega križa skrbijo na Darsu, kjer pravijo, da trenutno na naših avtocestah in hitrih cestah ne potekajo obnovitvena oziroma gradbena dela. Načrt izvajanja koncesije za leto 2020, ki ga je pripravil Dars in decembra posredoval v obravnavno in soglasje pristojnemu Ministrstvu za infrastrukturo, je trenutno še v postopku na tem ministrstvu. Ob tem pa v Darsu pravijo, da je v Poslovnem načrtu družbe, čigar del je tudi investicijski načrt, sprejet pa je bil lani jeseni, poleg novogradenj, največ investicijskih sredstev v imenu in za račun družbe Dars namenjenih gradbenim delom pri obnavljanju avtocest in hitrih cest, in sicer je za leto 2020 v ta namen načrtovanih približno 60 milijonov evrov. Pri novogradnjah (predvsem druga cev karavanškega predora in začetka graditve tretje razvojne osi na severnem in južnem delu) je za začetek graditve na teh lokacijah za leto 2020 načrtovanih približno 40 milijonov evrov (od tega približno 15 milijonov za drugo cev karavanškega predora, približno 16 milijonov evrov za odsek tretje razvojne osi na južnem delu in približno 7 milijonov evrov za tretjo razvojno os na severne delu). Za leto 2021 pa je za obnovo vozišč načrtovanih 74,5 milijona evrov, za obnovo premostitvenih objektov pa 24,5 milijona evrov.
Aprila ali na začetku maja praviloma stečejo obnovitvena in vzdrževalna dela na avtocestah in hitrih cestah.
Začetek del je pogojen tudi z uspešnostjo javnih razpisov za izvajalce gradbenih del pri obnavljanju avtocest in hitrih cest – posamezni razpisi so trenutno v pripravi (z izjemo obnove vozišča in zamenjave dilatacij na viaduktu Šempeter pri Gorici – ta je še iz lanskega leta, trenutno ni sklenjena še nobena izvajalska pogodba).
Osnovna pretočnost kljub zaporam
»Vsa dela, ki jih izvajamo, so potrebna zaradi zagotovitve ustreznih prometnih in varnostnih lastnosti avtoceste. Kot upravljavec in vzdrževalec avtocest si prizadevamo, da jih izvajamo s prometnimi zaporami, ki v največji možni meri omogočajo neoviran potek prometa, in v terminih, ki so za posamezen odsek avtoceste, glede na pričakovane prometne obremenitve, najbolj ugodni – dejstvo pa je, da vsaka zapora pomeni določeno motnjo v prometu. K večji pretočnosti lahko pripomoremo tudi uporabniki avtocest, in sicer z upoštevanjem prometnih predpisov, prometne signalizacije, pravilno razvrstitvijo pred zaporo in strpnostjo v primeru zastoja. Dela, ki zahtevajo zaporo prometa, vsako leto stečejo po končanju zimske službe na naših avtocestah in hitrih cestah,« razlagajo na Darsu. To je praviloma aprila ali na začetku maja.
Načrtovana celotna letošnja vrednost investicij Darsa skoraj 200 milijonov
Poleg zgoraj navedenih sredstev investicij, ki jih Dars izvaja v svojem imenu in za svoj račun, je med drugim za elektro-strojna dela in ITS letos načrtovanih približno 18 milijonov evrov naložb, za izboljšanje prometne varnosti približno 6 milijonov evrov … »Skupna vrednost investicij v imenu in za račun družbe Dars je za leto 2020 načrtovana v višini 194 milijonov evrov,« pravijo na Darsu. Za leto 2021 pa je za obnovo vozišč načrtovanih 74,5 milijona evrov, za obnovo premostitvenih objektov pa 24,5 milijona evrov.
