Gradbeništvo sodi med redke dejavnosti, ki v zadnjem letu beležijo rast. Gradbeni projekti tečejo skoraj neokrnjeno, na obzorju so novi. Gradbeniki na prihodnost zrejo s precejšnjim optimizmom.
Z letošnjim letom je pri gradnji stavb prišlo do precejšnje spremembe. Vse nove stavbe bodo namreč morale biti zgrajene v okviru standardov skoraj nič-energijskih zgradb. Tega so se gradbeniki učili v okviru gradnje tako imenovanih pasivnih hiš, bo pa gradnja skoraj nič-energijskih stavb zahtevnejša.
V slovensko okolje vedno bolj prodira lesena gradnja, ki se s pomočjo križno-lepljenih elementov po konstrukcijskih lastnostih postavlja ob bok klasični. Z njihovo pomočjo se v svetu gradijo večnadstropne zgradbe. Slovenski projektanti in tudi nekateri izvajalci na tem področju so primerljivi z najboljšimi v svetu. Naša podjetja s področja lesene gradnje vabijo k sodelovanju hrvaške oblasti, ki želijo čim prej sanirati posledice potresa v Petrinji in bi lahko s pomočjo njihovega znanja in rešitev oškodovancem, ki so ostali brez strehe nad glavo, hitreje zagotovile dostojno bivališče.
Slovenija leži na potresno ogroženem območju, v veliki meri je potresom izpostavljenih 53 odstotkov vseh prebivalcev. Po ocenah strokovnjakov bi potres v Ljubljani, primerljiv s tistim v Petrinji, na stavbah povzročil škodo v višini 14 odstotkov BDP. Zato kaže ob energetski sanaciji objektov poskrbeti tudi za utrditev konstrukcije stavbe, ki bi povečala njeno potresno odpornost. Ta je sicer projektno in finančno bistveno zahtevnejša, a če bi bilo za to na voljo sistemsko subvencioniranje, kot je pri energetski sanaciji objektov, bi se lastniki zgradb za to pogosteje odločali.
