V zadnjih petnajstih letih produktivnost pri projektiranju dviguje tehnologija BIM, ki omogoča vpogled v objekt od njegove zasnove do zaključka življenjske dobe.
Ko razmišlja o slovenski inženiring in projektantski dejavnosti, Andrej Pogačnik, predsednik matične sekcije gradbenih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije, pravi, da dokler smo bili v preteklosti del mnogo večjega trga, smo imeli tudi inženiring podjetja velikega formata. Po tem, ko se nam je trg skrčil in po veliki krizi, ki je pokopala velike inženiring hiše in izvajalske firme, se tudi inženiring le počasi pobira in krepi. Na slovenskem trgu skoraj večina izvajalskih podjetij deluje po principu inženiringa, kjer imajo lastne operative malo ali nič in kompletne projekte izpeljejo s podizvajalci za praktično vsa dela – tako gradbena kot obrtniška.
V večjih izvajalskih podjetjih so se zahtevam po uporabi BIM tehnologije že kar dobro prilagodili, v manjših podjetjih pa to poteka sproti, kadar pogoji za prevzem posla to narekujejo.
Pomemben del v procesu gradnje
»Projektiranje je izjemno pomemben del, če ne najpomembnejši, v procesu graditve. Pri projektiranju se predvsem poišče optimalne rešitve za vse sklope gradbenega objekta, določijo se načini izvedbe, izvedbene faze, materiali in definirajo detajli. V fazi projektiranja je mogoče prihraniti največ denarja. Z izborom dobrega projektanta se njegov strošek pri naložbi lahko tudi večkratno povrne,« razlaga Pogačnik.
Slovensko projektantsko znanje je po njegovem mnenju vrhunsko in ga lahko brez težav primerjamo z znanjem v tujini. Zato tudi marsikateri naš inženir sodeluje v mednarodnih timih ali samostojno nastopa na tujih trgih. »Je pa res, da je trg projektantskih storitev izjemno zaščiten v večini evropskih držav in tudi širše, tako administrativno kot jezikovno, zato je na te trge, kljub izjemnemu znanju, ki ga premoremo, zelo težko prodreti.«
Uvajanje BIM tehnologije je v Sloveniji prepuščeno stihiji, kar povzroča še večji razkorak med domačimi in tujimi izvajalci.
Digitalna orodja dvigujejo produktivnost
Digitalna orodja zadnjih trideset let postajajo integralen del vseh področij gradbeništva, od novih orodij za digitalno komunikacijo med deležniki projektov do računalnikih programov, ki se uporabljajo za načrtovanje, in brezpilotnih letalnikov za zajem prostorskih podatkov na gradbišču. Informacijsko modeliranje gradenj oziroma BIM (Building Information Modelling) je ena izmed tehnologij, ki so se uveljavile v zadnjih 15 letih po svetu in tudi v Sloveniji.
»Uporaba BIM modelov izboljša procese načrtovanja in usklajevanja projektantskih rešitev, izdelave popisov del, spremljave gradnje in potencialno tudi vzdrževanja objektov ter izboljša predstavo naročnika o projektnih rešitvah, kar v splošnem pomeni predvsem bolj usklajen in transparentno voden projekt,« razlaga Pogačnik.
Tehnologija BIM pri nas počasi postaja standard
Uvajanje BIM in digitalizacije v gradbeništvo je po njegovem prepričanju nujno in izredno dobrodošlo, a samo po sebi ne rešuje vseh izzivov v gradbeništvu. V Sloveniji sta bila leta 2018 s strani združenja siBIM in Inženirske zbornice Slovenije izdana ‘Akcijski načrt uvedbe digitalizacije na področju grajenega okolja v Republiki Sloveniji’ in ‘BIM-priročnik za pripravo projektne naloge za implementacijo BIM-pristopa za gradnje’, ki predvidevata implementacijo BIM v vse večje državne projekte, a se ta še vedno ni v celoti izvedla. Vseeno so med bolj prepoznavnimi javnimi projekti, načrtovanimi s tehnologijo BIM, Stanovanjska soseska Brdo 2, vzhodna cev predora Karavanke, 2. tir Divača–Koper, nadgradnja železniške proge Maribor–Šentilj… »Ob boku tem projektom je tudi vedno več projektov zasebnih investitorjev, pri katerih je uporabljena BIM tehnologija, na podlagi česar lahko zaključimo, da uporaba BIM tehnologije tudi v Sloveniji postaja standard,« razlaga Andrej Pogačnik.
Z izborom dobrega projektanta se njegov strošek pri naložbi lahko tudi večkratno povrne.
Veliki se hitreje prilagajajo evropski praksi
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) pa pravijo, da je BIM metodologija, vsaj za javna naročila gradenj, obvezna v večjem delu Zahodne Evrope, skladno z akcijskim načrtom BIM za Slovenijo pa naj bi uporaba te metodologije enkrat v prihodnje postala obvezna tudi v Sloveniji. Kljub temu se že danes tudi pri nas pojavlja vse več projektov, pri katerih se uporablja ta metodologija.
V večjih izvajalskih podjetjih so se zahtevam po uporabi BIM tehnologije že kar dobro prilagodili, v manjših podjetjih pa to poteka sproti, kadar pogoji za prevzem posla to narekujejo. Za manjša podjetja in obrtnike so na Obrtno-podjetniški zbornici pripravili že nekaj tovrstnih izobraževanj; zanimanje je predvsem med mlajšo generacijo. »Na žalost je uvajanje BIM tehnologije v Sloveniji prepuščeno stihiji, kar povzroča še večji razkorak med domačimi in tujimi izvajalci. Pogoj za uporabo te metodologije je ustrezna informacijska opremljenost, usposobljenost kadrov in ne nazadnje tudi baza standardiziranih popisov del, ki pa je zaenkrat v Sloveniji še nimamo,« razlagajo na OZS.
Prednost BIM je tudi v tem, da se lahko hitro ugotovi, kje se bodo pojavile morebitne težave, za katere bo treba poiskati drugačno rešitev.
Celovit pregled nad projektom
Dr. Rok Cajzek, pomočnik direktorja v družbi GIC Gradnje, pravi, da ima tehnologija BIM številne prednosti pri načrtovanju, saj omogoča bistveno preglednejše in bolj usklajeno sodelovanje vseh snovalcev projekta. Predvsem pa se prednosti kažejo še pri izgradnji projektov in vzdrževanju. Sama tehnologija ponuja dobre temelje za nadgradnjo v 4D, 5D in 6D-BIM modele, ki pa so bistveno kompleksnejši in še bolj uporabni.
Peter Smrekar, vodja trženja na podjetju Makro 5 gradnje, pa pravi, da se s tehnologijo BIM vedno bolj srečujejo. V Sloveniji postaja vse bolj uveljavljena, saj je dobro orodje pri projektiranju. »Se pa naša uporaba omenjene tehnologije razlikuje od projekta do projekta. Strokovnjaki, ki delajo s to tehnologijo, morajo znati razmišljati v njej in objekt sprojektirati tako, da se potem enako tudi izvede, saj se le na takšen način olajša celotna izpeljava projekta. Prednost BIM je tudi v tem, da se lahko hitro ugotovi, kje se bodo pojavile morebitne težave, za katere bo treba poiskati drugačno rešitev.«
