V okviru evropskega projekta CoNZEBs, v katerem je sodelovala tudi Slovenija, so določili več ukrepov, s pomočjo katerih lahko začetne stroške načrtovanja in gradnje skoraj nič-energijske večstanovanjske stavbe znižamo do 10 odstotkov.
Kljub temu da je stroškovna učinkovitost skoraj nič-energijske stavbe (sNES) v celotni življenjski dobi zelo visoka, pa analize, ki so jih izvedli v okviru evropskega projekta CoNZEBs (ta je potekal med letoma 2017 in 2019, sofinanciran pa je bil iz programa Obzorje 2020), kažejo, da se vseživljenjski stroški zgodnjih sNES stavb le počasi znižujejo, in da je bila višja začetna naložba v sNES ena od pomembnih ovir pri gradnji teh stavb še pred uveljavitvijo polne obveznosti.
»Ob nebistvenih spremembah energijskih lastnosti sNES lahko s kombinacijo ukrepov na ovoju in sistemih stroške naložbe naredimo prijaznejše – na primer kompakten toplotni ovoj in nekaj manj toplotne izolacije na račun dodatnih, stroškovno ugodnih, v strešne elemente integriranih fotovoltaičnih panelov,« pravi izr. prof. dr. Marjana Šijanec Zavrl, vodja centra za bivalno okolje, gradbeno fiziko in energijo na Gradbenem inštitutu ZRMK.
Predlogi za znižanje stroškov
Kot pojasni sogovornica, obsega nabor v projektu CoNZEBs obravnavanih možnih načinov za znižanje stroškov načrtovanja in gradnje sNES večstanovanjskih stavb (in sicer znižanje začetne naložbe do 94 EUR/m2 oz. okvirno do 10 odstotkov) predloge, kot so na primer:
- čim manj podzemnih delov (za kleti in parkirišča), optimizacija skupnih prostorov, izvedba zunanjega stopnišča v večstanovanjski stavbi, kar pomeni manjši toplotni ovoj in manjšo ogrevano prostornino (Nemčija);
- uporaba homogenih gradiv in komponent (kot npr. porobeton ali monoblok okno), ki omogočajo nižje stroške materiala in skrajšanje časa gradnje v primerjavi s klasično izvedbo masivne nosilne konstrukcije in zunanje toplotnoizolacijske obloge (Italija);
- čas gradnje se skrajša tudi pri uporabi križno lepljenih lesenih plošč, kar posledično pomeni hitrejšo možnost uporabe stavbe (Slovenija);
- uporaba fotovoltaičnih panelov, modularno integriranih v ostrešje, namesto siceršnje strešne kritine ali tradicionalno dražjega načina izvedbe fotovoltaične elektrarne na strehi stavbe (Danska);
- vgradnja higrosenzibilnega prezračevanja namesto mehanskega, kjer klima to dopušča (Slovenija, Nemčija);
- cenejši sistemi za ogrevanje in pripravo tople vode v kombinaciji z decentralno rekuperacijo toplote na odpadni vodi;
- rekuperacija toplote pri izpušnem prezračevanju z vračanjem toplote v ogrevalnih sistem z zračnim medijem;
- boljša zrakotesnost ovoja pri mehanskem prezračevanju z rekuperacijo;
- več tipskih rešitev za določene komponente in sisteme, bioklimatsko načrtovanje, uporaba BIM pri načrtovanju (Italija, Slovenija);
- učinkovit nadzor v vseh fazah gradnje v izogib kasnejšim stroškom s popravili in angažiranje usposobljenih izvajalcev del.
