Glavne težave podjetij se kažejo v likvidnostnih težavah in motnjah proizvodnje zaradi težav tako na strani ponudbe kot povpraševanja.
»V tem trenutku smo posvečeni le iskanju različnih izhodov iz krize,« je na vprašanje, kako čutijo posledice novega koronavirusa SARS-CoV-2, odgovoril Dušan Marinič, direktor podjetja LIP Bled. Podobno je tudi v drugih lesnopredelovalnih družbah, medtem ko kljub zaustavitvi javnega življenja v gozdovih potekajo nujna dela.
Da bo gospodarska škoda zaradi ukrepov, ki so jih države sprejele, da bi omejile širjenje novega koronavirusa, velika, je že povsem jasno. V novi izdaji Gospodarskih gibanj, ki so jo pripravili na Ekonomskem inštitutu EIPF, ugotavljajo, da Slovenijo na letni ravni čaka 2,4-odstotni upad BDP-ja, krčenje naložb za malo manj kot pet odstotkov in povečanje trošenja prebivalstva za 1,2 odstotka, če bodo omejitve v veljavi mesec dni. Če pa se te podaljšajo na tri mesece, naj bi bil padec BDP-ja še izrazitejši – 7,8-odstoten, trošenje prebivalstva bi praktično stagniralo, naložbe pa bi se zmanjšale za skoraj 14 odstotkov. »Podaljševanje administrativnih omejitev (preko treh mesecev) bi narodnogospodarske škode navkljub potencialnemu ekonomskopolitičnemu amortiziranju likvidnostnega izpada skokovito povečalo, saj bi v daljšem razdobju preveč podjetij postalo tudi že nesolventnih,« opozarjajo na EIPF. Vse to bo čutilo tudi slovenko gozdarstvo in lesnopredelovalna industrija.
Glavna težava je likvidnost podjetij
»Na slovensko gozdarstvo in lesno industrijo bo zagotovo imel negativen vpliv splošen upad gospodarske aktivnosti in s tem povezane težave pri prodaji okroglega in žaganega lesa,« menijo v družbi Slovenski državni gozdovi (SiDG). Pravijo, da trenutno to veliko bolj občuti lesna industrija, ki se je soočila s hipnim zaprtjem večine trga žaganega lesa ali lesnih izdelkov. Posledica je manjša aktivnost oziroma nižji obseg proizvodnje.
»Lesnopredelovalna industrija deli podobno usodo, kar zadeva posledice koronavirusa, kot večina ostalega gospodarstva,« pravijo tudi na Direktoratu za lesarstvo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Pojasnijo, da se glavne težave kažejo v likvidnostnih težavah podjetij (sredstva za obratni kapital, stroški, povezani z delom, fiksni stroški …), pa tudi v motnjah proizvodnje zaradi težav tako na strani ponudbe kot povpraševanja, kar vpliva na zmanjšan obseg poslovanja in posledično začasno zmanjševanje potreb po zaposlenih. »Težave pa se kažejo tudi v zmanjšanju zmožnosti za izvajanje planiranih naložb,« navajajo na omenjenem direktoratu.
Občutno zmanjšanje povpraševanja
Tudi Igor Milavec, direktor Združenja lesne in pohištvene industrije na Gospodarski zbornici Slovenije, ugotavlja, da se podjetja srečujejo »z radikalnim zmanjšanjem povpraševanja in s povečanjem težav za zagotavljanje proizvodnih procesov«. Pravi, da nov način delovanja, z večjo razdaljo med zaposlenimi in drugimi ukrepi za zajezitev pandemije, pogosto zmanjšuje produktivnost. »Pri podjetjih, ki so najhitreje doživela upad naročil, pa se že pojavljajo tudi likvidnostne težave,« pravi. Opaža tudi močan padec cen lesa na mednarodnih trgih, tako da je negotovost glede nadaljnjega poteka krize velika.
Dodatno težavo predstavlja zakon o minimalni plači
»V tem trenutku je še veliko ugibanj,« meni Milavec. Prepričan je, da bo največ odvisno od tega, kako hitro bomo v Sloveniji in v državah, s katerimi največ poslujemo, zmanjšali obseg epidemije na takega, ki bo omogočal relativno normalno življenje in poslovanje. »V tem primeru bodo v naslednjih mesecih likvidnostne težave sicer precejšnje, a na dolgi rok ne bo tako hudo,« ocenjuje. Doda, da bo dodatno težavo predstavljal tudi lani sprejeti Zakon o minimalni plači, za katerega pravi, da je za velik del gospodarstva, tudi za lesno predelovalno industrijo, neugoden. »V primeru večkratne podobne ponovitve zaustavitve države bi se težave lahko radikalno povečale,« opozarja.
Prepričan je, da bo na dolgi rok ta zdravstvena kriza pokazala, da ne moremo dobro živeti na tem planetu, če ga ne pozdravimo. »Tako bo to dodaten pospešek k povečanju rabe lesa, ki je kot naraven obnovljivi vir idealni material za reševanje človeka in planeta. V nekaj letih bosta tako gozdarstvo in lesnopredelovalna industrija imela še večjo težo v slovenskem in evropskem gospodarstvu,« je prepričan.
Redke družbe imajo v tem času povečana naročila in sproščene prodajne poti.
Posledice epidemije niso pri vseh enake
Družba SiDG ima pogodbe o prodaji gozdnih lesnih sortimentov s pretežnim deležem vseh predelovalcev lesa v Sloveniji. »Takoj po razglasitvi epidemije virusne okužbe SARS-CoV-2 (COVID-19) v Sloveniji smo imeli praktično z vsemi kupci stike z namenom pregleda situacije na trgih in možnosti za določitev obsega gospodarjenja,« povedo na SiDG in dodajajo, da na podlagi teh stikov s predelovalci gozdnih lesnih sortimentov (GLS) ugotavljajo, da posledice sprememb, ki jih prinaša razglašena epidemija, niso pri vseh enake. »Nekateri zmanjšujejo proizvodnjo zaradi pomanjkanja števila zaposlenih (karantena ali omejitve pri prehajanju delavcev preko državne meje), večina pa zaradi zmanjšanih možnosti prodaje žaganega lesa. So pa tudi družbe, sicer redke, ki imajo v tem času povečana naročila in sproščene prodajne poti,« povedo.
Kako se bo razvijal trg žaganega lesa v Sloveniji, Evropi in celotnem svetu, je trenutno nemogoče napovedati. »Ker pa lesnopredelovalna industrija ne predstavlja ključne panoge v gospodarstvu, ki bi bila nujna za čimprejšnjo normalizacijo življenja ljudi, bo ponovna vzpostavitev obsega delovanja, kakršnega smo poznali pred razglasitvijo epidemije, zagotovo zahtevala več časa,« ugotavljajo na SiDG.
Prodaja okroglega lesa vse težja
Težave pri prodaji žaganega lesa se odražajo tudi v gozdarstvu, zato je prodaja okroglega lesa vse težja. Kot je nedavno za Delo povedala Danica Ramšak, direktorica Koroške kmetijsko-gozdarske zadruge, sta se v času pandemije povsem ustavila odkup in prodaja lesa, zaloge pa se kopičijo. Pojasnila je, da je prodaja hlodovine v njihovi zadrugi vezana predvsem na avstrijski trg, ki pa je v marcu in aprilu svoje nabavne in predelovalne resurse zmanjšal na najmanjše možne, zato so bili prisiljeni odkup omejiti tudi sami. Pričakuje, da bo tudi po odprtju trga obseg poslov še naprej omejen.
Na SiDG pravijo, da se v primeru t. i. rednega poseka oziroma poseka, ki je del normalnega gospodarjenja z gozdovi (redčenja, obnova gozdov), zmanjšano povpraševanje po lesu lahko ureja z zmanjšanim obsegom sečnje. »Bistveno večja težava pa se pojavlja pri izvajanju sanacij poškodovanih gozdov, na primer zaradi prenamnožitve podlubnikov, vetrolomov, snegolomov in podobnih pojavov, kjer je sečnjo treba izvesti kljub težavam pri prodaji lesa. Za lastnike gozdov pri tem nastajajo visoki stroški, ki jih s ceno lesa slabše kakovosti težko pokrivajo. Praviloma se ob tem pojavi še nujnost skladiščenja lesa, ki dodatno dolgoročno znižuje vrednost posekanih sortimentov,« pojasnijo.
Skušajo se učinkovito prilagajati
Tako zasebni lastniki gozdov kot tudi na SiDG poskušajo slediti nastali situaciji in se kar najbolj učinkovito prilagajati. »Ker smo družba v državni lasti in nam zakon nalaga uresničevanje tudi drugih ciljev, ne le maksimalnega donosa, so naši ukrepi usmerjeni tudi v dolgoročnejšo stabilizacijo celotnega slovenskega trga GLS,« povedo na SiDG. Trenutno znižujejo obseg t. i. rednih sečenj, zlasti listavcev, kjer je trg še v večjem krču kot pri iglavcih. Kljub temu pospešeno izvajajo vso sanitarno sečnjo in se pripravljajo na še večji obseg, ki bo sledil pričakovani prenamnožitvi podlubnikov letos. Toplo in sušno vreme v zadnjih mesecih jim razmere otežujeta, saj je razvoj podlubnikov ob takšnih pogojih bistveno hitrejši.
»Ker smo vezani na širši evropski trg, smo se že soočili z realnostjo negativnih trendov pri cenah GLS. Trenutno cene še padajo, trende do konca leta pa je nemogoče napovedati,« se zavedajo. Pravijo, da kljub temu ohranjajo gozdno proizvodnjo na najvišji možni ravni tudi zato, ker v prihodnjih mesecih pričakujejo povečan obseg sanitarnih sečenj. »V tem času ne bi želeli povzročiti težav tudi pri izvajalcih del v državnih gozdovih, ki bi nedvomno sledile ob večjem zmanjšanju obsega sečnje,« pojasnijo.
Težave bodo reševali tudi individualno
»Država posledice pandemije zaradi novega koronavirusa delno naslavlja s paketom ukrepov v okviru prvega interventnega zakona, delno pa s paketom v okviru drugega interventnega ukrepa,« povedo na MGRT. »Določene specifike, predvsem vezane na projekte, ki so predmet sofinanciranja s strani našega resorja, pa bo ministrstvo reševalo individualno,« obljubijo. Dodajo, da potekajo tudi usklajevanja z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede spremembe določenih pogojev poslovanja družbe SiDG, »ki bi omogočali prioritetno dobavo lesa domači lesnopredelovalni industriji po ustreznih pogojih«.
Kot je trenutno znano, interventni zakon med drugim predvideva, da bodo nosilci kmetijskega gospodarstva in nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji, fizične osebe, ki so lastniki gozda in imetniki dovoljenja za gospodarski ribolov, ki imajo zaradi posledic epidemije izpad dohodka, ki je zlasti posledica nezmožnosti prodaje zalog, zmanjšanja obsega pridelave, predelave oziroma prodaje, upravičeni do finančnega nadomestila zaradi izpada dohodka, če bo sektor utrpel najmanj 20-odstotni izpad dohodka.
Pomagala bi tudi sprememba uredbe o Zelenih javnih naročilih
»Država bo tudi podjetjem iz gozdarstva in lesarstva najbolj pomagala preko generalnih interventnih zakonov, saj je to splošna gospodarska problematika. Sektorskim podjetjem pa lahko pomaga predvsem s spremembo uredbe o Zelenih javnih naročilih, kjer spet omogoči 30-odstotno rabo lesa pri gradnji vrtcev, šol in drugih stavb, kar je odlično delovalo več let, vse do spremembe te uredbe v letu 2018, ko je bila ta zahteva za te stavbe izključena,« meni Milavec.
Pravi, da bo pomembna tudi spodbuda državljanom, podobno kot to že poteka na prehrambnem področju, da naj kupci dajo prednost nakupu slovenskih lesenih izdelkov. To lahko po njegovem mnenju močno olajša vnovičen zagon podjetij.
Pričakuje tudi podporo pri izvozu na tuje trge in podporo novim naložbam v lesene stavbe. »Sektorska podjetja lahko država podpre tudi pri izobraževanju kadrov in prilagajanju poslovnih modelov, saj bo zdravstvena kriza spremenila način življenja in poslovanja,« navede. Pravi, da bo pomembna tudi pravočasna prilagoditev poslovne politike podjetja Slovenski državni gozdovi kriznim razmeram, saj v drugih državah že podaljšujejo plačilne roke in nižajo cene gozdnih lesnih sortimentov. Novim razmeram primerno bo treba prenoviti tudi akcijski načrt ‘Les je lep’. »Pomembno bo, koliko zbranih sredstev v gozdnem in podnebnem skladu bo država namenila za zgoraj navedene dejavnosti,« še poudari Milavec.
Ker lesnopredelovalna industrija ni nujna za čimprejšnjo normalizacijo življenja ljudi, bo pri njej ponovna vzpostavitev obsega delovanja, kakršnega smo poznali pred razglasitvijo epidemije, zahtevala več časa.
Kljub epidemiji obnavljajo gozdove
»Celotna površina gozdov, kjer je potrebna obnova po naravnih ujmah, znaša 37.000 hektarjev (ha), od tega je predvidena obnova s sadnjo sadik na 2.200 ha poškodovanih gozdov,« pravijo na Zavodu za gozdove. Za letošnjo spomladansko sadnjo, ki je potekala aprila, je predvidenih 1,3 milijona sadik v skupni vrednosti 1,1 milijona evrov. Te sadike so za lastnike gozdov brezplačne, saj jih financira država v okviru ‘Programa razvoja podeželja 2014–2020’ in v okviru nacionalnih proračunskih sredstev.
Na Zavodu poudarjajo, da poteka obnova gozdov v letošnjem spomladanskem obdobju po načrtovanem programu z upoštevanjem preventivnih ukrepov proti širjenju koronavirusa SARS-Cov-2 (COVID-19), pri čemer je v ospredju obnova v naravnih ujmah poškodovanih gozdov po naravni poti (s pomočjo ukrepov nege gozda) in s saditvijo sadik gozdnega drevja. V okviru spomladanske sadnje je bila obnova gozda s sadnjo sadik gozdnega drevja načrtovana na 397 hektarjih, v okviru katere je Zavod za gozdove Slovenije do 16. aprila 2020 lastnikom in upravljavcem gozdov razdelil skupno 930.000 sadik gozdnega drevja, ki so večinoma že posajene.
Posadili so predvsem sadike bukve in smreke, ki so jim v manjši količini primešane tudi ostale vrste (hrast, divja češnja, gorski javor, macesen idr.) v skladu naravno drevesno sestavo gozdnih rastišč. Za sadnjo v gozdovih so predvidene sadike 20 različnih drevesnih vrst. Kot so še povedali na Zavodu za gozdove, predstavlja zaradi dolgega obdobja brez obilnejših padavin največjo skrb suša, ki bi lahko ogrozila preživetje posajenih sadik, in sicer predvsem na izpostavljenih osončenih legah in na Dinarskokraškem območju.
