Smreka je ena najbolj cenjenih drevesnih vrst v Evropi, zato so jo v preteklosti množično sadili. V gozdovih predstavlja visok delež lesne zaloge in se pojavlja tudi na rastiščih, ki zanjo niso najbolj primerna. Lesna zaloga smreke v slovenskih gozdovih predstavlja 30 % celotne lesne zaloge – smreka na naravnih rastiščih predstavlja le nekaj odstotkov. V zadnjih desetih letih se je zaradi naravnih ujm in napadov podlubnikov delež lesne zaloge smreke zmanjšal za 2 %.
Podlubniki so glavna grožnja smrekovim gozdovom
Podlubnika osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus L.) in šesterozobi smrekov lubadar (Pityogenes chalcographus L.) povzročata propadanje smreke po vsej Evropi. Gre za nekaj milimetrov velike hrošče, ki živijo v notranjem delu smrekove skorje. V ugodnih razmerah lahko postanejo zelo številčni (pojavi se t. i. gradacija) in povzročijo velikopovršinsko sušenje gozdov.
Osmerozobi smrekov lubadar, Ips typographus L. (Foto: A. Kavčič)
Šesterozobi smrekov lubadar, Pityogenes chalcographus L., je 15-krat manjši od osmerozobega smrekovega lubadarja (Foto: A. Kavčič)
Ugoden vpliv podnebnih sprememb na smrekove podlubnike
Na podlubnike ugodno delujejo podnebne spremembe. Naravne ujme oslabijo drevesa, ki zato postanejo dovzetnejša za napade podlubnikov, visoke temperature pa spodbudno vplivajo na aktivnost in razvoj hroščev v skorji napadenih dreves. Številčnost podlubnikov tako lahko hitro naraste in hrošči napadejo tudi zdravo drevje. Za preprečevanje škode zaradi podlubnikov je najbolj učinkovit pravočasen posek napadenih dreves (lubadark) in njihova odstranitev iz gozda, t. i. sanitarni posek.
Zgodnje odkrivanje lubadark in hitra sanacija
Trend gradacij smrekovih podlubnikov narašča in varstvo gozdov se sooča z novimi izzivi. Eden od njih je pravočasno odkrivanje velikega števila lubadark, da lahko sanitarni posek izvedemo, še preden hrošči v skorji zapustijo napadene smreke in naselijo nove. Lubadarko spoznamo po rdečerjavem prahu (črvina) ob koreničniku in na skorji, smolenju debla in okroglih, 2 mm širokih luknjicah v skorji, ki vodijo v značilno razvejan rovni sistem. Krošnja bledi, postaja sivkasta in se redči. Staro lubadarko prepoznamo po rumeni oz. rdeči krošnji in odpadanju skorje. Razvoj smrekovih podlubnikov traja povprečno 8–10 tednov in je zelo odvisen od temperature. V zelo toplem vremenu se lahko zaključi že v 4 tednih, v hladnejših pogojih pa traja dlje.
Črvina na in ob koreničniku je eden izmed prvih znakov napada smrekovih podlubnikov (Foto: A. Kavčič)
Črvina in smolenje na skorji lubadarke (Foto: A. Kavčič)
Iskanje napadenih smrek
Pri iskanju lubadark se je smiselno najprej usmeriti na območja, kjer je največja verjetnost, da jih bomo našli. Gozdarski inštitut Slovenije je razvil orodja, s pomočjo katerih je na podlagi napovedi sanitarne sečnje smreke in trenda rasti populacij ter poteka razvoja smrekovih podlubnikov mogoče določiti območja glede na verjetnost pojava lubadark, na že napadenih območjih pa določiti območja glede na nujnost izvajanja sanacijskih del. Orodja so javno dostopna na spletnem portalu Varstvo gozdov Slovenije: www.zdravgozd.si.
Napoved sanitarne sečnje smreke zaradi smrekovih podlubnikov v letu 2020 (https://www.zdravgozd.si/prognoze_zapis.aspx?idpor=52)
Lokacije kontrolnih pasti, kjer je bil v 2019 presežen prag 9.000 osebkov osmerozobega smrekovega lubadarja. Na teh območjih bo v tekočem in naslednjem letu zelo verjetno prišlo do pojava novih lubadark (https://www.zdravgozd.si/prognoze_zapis.aspx?idpor=50)
Optimizacija sistema spremljanja smrekovih podlubnikov
Gozdarski inštitut Slovenije v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije vodi projekt CRP V4-1822 ‘Izboljšanje sistema spremljanja ulova smrekovih podlubnikov v kontrolne feromonske pasti in sistema polaganja kontrolnih nastav ter izdelava aplikacije za načrtovanje lokacij in števila kontrolnih pasti ter kontrolnih nastav po ureditvenih enotah Zavoda za gozdove Slovenije’, ki namerava optimizirati sistem spremljanja smrekovih podlubnikov v okviru javne gozdarske službe za izboljšanje zanesljivosti in natančnosti napovedovanja gradacij. Projekt financirata Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.
